Na Trgu bana Jelačića se je zbralo okoli 15 tisoč ljudi, kar je manj kot ob sprejemu oproščenih haaških generalov na čelu z Antejem Gotovino.

Solze ob "Lijepi naši"
Shod se je začel z branjem in predvajanjem vojnih poročil vukovarskega novinarja Siniše Glavaševića, ki so ga srbske sile ubile po zavzetju mesta 18. novembra 1991. Po čustvenem začetku je zadonela hrvaška himna in minuta molka za padle "branitelje", pri čemer številni navzoči niso mogli zadržati solz. Na oder je zatem prišel vukovarski duhovnik pater Ante Perković, ki je bil v srbskem koncentracijskem taborišču, in po govoru je blagoslovil zbor.

Po Thompsonu še kritika Milanovića
Nastopil je kontroverzni hrvaški pevec Thompson, ob njegovem nastopu je skupina protestnikov prižgala tudi baklo, sicer pa je krajši glasbeni vložek minil brez izgredov. Govorniki so med drugim izpostavili tudi predsednika vlade Zorana Milanovića in ga kritizirali, ker se v 90. letih ni vključil v obrambo Hrvaške kot večina njegovih vrstnikov.

Na vrsti je zdaj vlada
V govorih poudarek večinoma ni bil na nasprotovanju cirilici, temveč na vojnim časih in veliki žrtvi Vukovarja leta '91, iz česar se je rodila sodobna samostojna in neodvisna Hrvaška. Vladi so protestniki dali tri mesece časa, da razglasijo Vukovar za območje posebne pietete. Novih shodov prireditelji niso napovedali, zato pa so zatrdili, da bodo še isti dan odstranili znake s cirilskimi napisi, ki bi jih morebiti postavili v Vukovarju.

"Poklicali bomo vse prijatelje od blizu in daleč. Table bodo odstranjene tudi s silo, če bo treba," se je glasil sklepni poziv s tribune, s katerim so nato po dobri uri in pol končali shod, tisoči udeležencev pa so se mirno razšli.

Štab je pričakoval 20 tisoč ljudi
Shod na osrednjem zagrebškem trgu je pripravil Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja. Iz Vukovarsko-sremske županije je v Zagreb med drugim pripeljal poseben vlak z okoli 1.500 ljudmi. Predstavnik štaba Zdravko Komšić je bil prepričan, da bo shod minil "dostojanstveno, mirno in tako kot se spodobi hrvaškim domoljubom".

Dosežen ustavni prag za cirilične napise
Na podlagi popisa prebivalstva bodo morali v Vukovarju in v še okoli 20 hrvaških občinah ponovno uvesti dvojezične napise, saj je delež Srbov presegel tretjino občinskega prebivalstva, kar je ustavna meja za obvezno uvedbo dvojezičnih napisov. Medtem ko imajo Italijani v Istri že dolgo dvojezične napise, čeprav malokje predstavljajo tretjino prebivalstva, pa je vrnitev krajevnih oznak v cirilici pričakovano razburilo hrvaško javnost, kjer je spomin na domovinsko vojno še izredno močan.

Srbi in vlada za dogovor z Vukovarčani
Srbska skupnost v Vukovarju je v začetku leta zahtevala uvedbi dvojezičnih napisov v Vukovarju na podlagi ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, ki to omogoča vsaki narodni manjšini, ki ima več kot tretjino pripadnikov v določeni lokalni samoupravi. Sicer niso zahtevali takojšnje uvedbe, temveč dogovor s someščani hrvaške nacionalnosti.

Hrvaška vlada Zorana Milanovića vztraja pri izvajanju zakonov, so pa uvedbo cirilice v Vukovarju preložili za nekaj mesecev. Vodilne opozicijske stranke, veteranska združenja in desničarske skupine ostro nasprotujejo napisom v cirilici na državnih in javnih ustanovah ter prometnih znakih v Vukovarju.