Ustava bi tako postala skladna z evropskimi standardi, vendar je še povsem odprto, ali bodo Turki spremembe tudi podprli. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave so namreč turški volivci povsem razcepljeni, odločilno vlogo pa naj bi odigrali še neodločeni, ki naj bi jih bilo okoli 20 odstotkov. Tik pred referendumom naj bi za malenkost še vodil tabor, ki ustavne spremembe podpira, navaja ameriška tiskovna agencija AP.

Vojska odslej pod civilnim nadzorom
Pri ustavnih spremembah gre za sveženj 26 reformnih ukrepov, s katerimi bi okrepili demokracijo v državi ter zmanjšali pristojnosti vojske in vojaških sodišč. Tako reforme med drugim odpirajo pot za civilna sojenja visokim predstavnikom vojske, otežujejo razpustitev političnih strank ter dajejo parlamentu besedo pri imenovanju vrhovnih in ustavnih sodnikov. Poleg tega sta predvidena krepitev pravic žensk in otrok, pa tudi uvedba kolektivnih pogajanj o plačah javnih uslužbencev.

Vladi maja zmanjkalo poslanskih glasov
Predloge vlade premierja Recepa Tayyipa Erdogana je 7. maja podprlo 336 poslancev od skupno 550 članov parlamenta. Toda potrebovali bi jih 367, da bi ustavne spremembe lahko sprejeli zgolj v parlamentu. Podpora je tako zadoščala le za razpis referenduma, ki ga je predsednik države Abdullah Gül razpisal za 12. september.

Simboličen datum referenduma
Izbira datuma referenduma je morda tudi simbolična, saj bo 12. septembra 30. obletnica vojaškega udara leta 1980 in začetka polvojaške vladavine, ki je bila zaznamovana z mučenji in drugimi zlorabami vseh vrst zapornikov, od kriminalcev do političnih zapornikov.

V dneh po vojaškem udaru je bilo po uradnih podatkih prijetih okoli 650.000 ljudi, od tega so jih 230.000 obravnavali pred vojaškimi sodišči. Okoli 300 ljudi je v zaporih umrlo, od tega 171 zaradi mučenja, 49 ljudi pa je bilo tudi usmrčenih.

Opozicija: Gre za utrjevanje Erdoganove oblasti
Zdajšnje ustavne reforme naj bi nadomestile ustavo iz tega mračnega obdobja, ki je bila sprejeta 1982. Toda v referendumski kampanji je bilo malo govora o sami vsebini reform. Sekularistična opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) meni, da gre pri reformah zgolj za poskus Erdogana, da bi utrdil oblast svoje konservativne Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki skuša vrniti islam v turško politiko. Nasprotovanje reformam na referendumu zato vidi predvsem kot nasprotovanje Erdoganovi vladi in "islamizaciji Turčije".

Tudi analitiki menijo, da bo referendum pomemben preizkus za Erdogana in njegov AKP pred volitvami prihodnje leto. Erdogan je zato že posvaril svoje volivce, da se bo poslovil od politike, če AKP prihodnje leto ne bo zmagal.

Kurdi jeziček na referendumski tehtnici
Odločilno vlogo naj bi imeli predvsem Kurdi na vzhodu Turčije, ki že dolga leta zahtevajo več avtonomije. Toda ustavne spremembe, ki jih predlaga Erdoganova vlada, tega ne predvidevajo. Kurdska Stranka za mir in demokracijo (BDP) je napovedovala, da bi referendum podprla le ob korenitih spremembah ustave glede Kurdov, zato poziva k bojkotu referenduma, čeprav je udeležba na volitvah in referendumih v Turčiji zakonska obveza vseh državljanov, ki jih v nasprotnem primeru čaka denarna kazen.

Pamuk podprl ustavne spremembe
K vsebini reform se je med referendumsko kampanjo skušal vrniti Nobelov nagrajenec za literaturo Orhan Pamuk, ki jih je javno podprl. Znani turški pisatelj, ki so ga v domovini preganjali zaradi "protiturškosti", ker meni, da je bil nad Armenci v Otomanskem cesarstvu v letih 1915-1917 storjen genocid, je prepričan, da bi potrditev ustavnih sprememb pomenila spravo z obdobjem državnega udara.

Podobno pa je v zadnjem tednu volivce pozval Erdogan. "Odločitev je vaša; na eni strani imate ustavo iz časa državnega udara, na drugi pa ustavo ljudstva," je v enem zadnjih pozivov dejal turški premier.