66-letno Bacheletovo je imenoval generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, njeno imenovanje pa mora potrditi še Generalna skupščina ZN-a.

Bacheletova je kot prva ženska med letoma 2006 in 2010 prevzela predsedniški položaj v Čilu, ki ga je nato vodila še en mandat od leta 2017 do leta 2018.

Na položaju bo Bacheletova nasledila Zeida, ki je bil kritičen do številnih držav. Tako je madžarskega premierja Viktorja Orbana označil za rasista, medtem ko je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za nevarnega in bil kritičen do ločevanja otrok migrantov od njihovih staršev na ameriško-mehiški meji.

Ker je Zaid med svojim mandatom izgubil podporo več pomembnih držav, od tega ZDA, Rusije in Kitajske, se je odpovedal drugemu mandatu. Prvi se mu bo iztekel 31. avgusta.

Še pred imenovanjem so organizacije za varstvo človekovih pravic izrazile zaskrbljenost, da bo Guterres na čelo komisariata imenoval manj glasnega zagovornika človekovih pravic. "Če bo Bacheletova izbrana, bo imela eno najtežjih služb na svetu, saj so človekove pravice pod splošnim udarom," je dejal direktor nevladne organizacije Human Rights Watch Kenneth Roth.

"Glede na to, da je bila tudi sama žrtev, bo prinesla edinstven pogled na velik pomen varovanja človekovih pravic," je še dodal Roth.

Bacheletovo so namreč kot hčer generala, ki je nasprotoval diktaturi Augusta Pinocheta, leta 1975 skupaj z mamo zaprli in mučili.

"Kronična obsedenost z Izraelom"
Ameriška veleposlanica pri ZN-u Nikki Haley je v odzivu na imenovanje Bacheletove izrazila upanje, da ne bo ponavljala napak iz preteklosti.

"Združeni narodi niso ustrezno obravnavali velikih kriz na področju človekovih pravic v Iranu, Severni Koreji, DR Kongo in drugje. Prav tako niso ustavili kronične in nesorazmerne obsedenosti z Izraelom," je naštela vprašanja, ki po njenem mnenju pomenijo napake.