Sodišče v mestu Cordoba v osrednjem delu države je odločilo, da je 85-letni general in nekdanji diktator Jorge Videla kriv mučenja in umora 31 ujetnikov med vojaško diktaturo med letoma 1976 in 1983. Sodniki so v razsodbi dejali, da je Videla kazensko odgovoren za smrt zapornikov, ki so jih premestili iz civilnega v tajni zapor, kjer so jih večkrat zasliševali in mučili, nato pa ubili. Ujetnike naj bi ustrelili, medtem ko so ti skušali pobegniti.

Tokratno sojenje je le prvo od številnih, ki še čakajo 85-letnega Videlo. Ta je na sodišču zatrdil, da so si prebivalci Argentine želeli udar, da bi preprečili marksistično revolucijo, in da državo zdaj vodijo teroristi. Med procesom je prevzel nase krivdo za vojaška dejanja med diktaturo in povedal, da so vojaške sile izpolnjevale njegove ukaze.

Videla bo kazen odslužil v civilnem zaporu
Sodniki so se odločili, da bo Videla svojo kazen služil v civilnem zaporu, in tako izničili privilegije, ki jih je nekdanji diktator dobil, ko je bil leta 1985 prvič obsojen zaradi zločinov proti človečnosti. Videla je tedaj odslužil le pet let zaporne kazni, nato pa ga je, skupaj z drugimi voditelji vojaškega udara leta 1990 tedanji argentinski predsednik Carlos Menem pomilostil.

Amnestijo je vrhovno sodišče preklicalo leta 2007, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner pa je tedaj podprla nova sojenja nekdanjim vojaškim in policijskim uradnikom, ki naj bi bili vpleteni v delovanje tajnih centrov za mučenje, v katerih je izginilo več tisoč nasprotnikov vojaškega režima.

Skupaj z Videlo je bilo na sojenju še več kot 20 drugih nekdanjih vojaških in policijskih uradnikov, ki so bili prav tako kot on obsojeni na dosmrtne zaporne kazni. Na obsodbo so se navdušeno odzvali sorodniki žrtev, ki so napolnili sodno dvorano. S seboj so prinesli črno-bele fotografije žrtev in obtožence označili za morilce.

Eden od arhitektov "umazane vojne"
Videlo, ki je vodil vojaški udar, po katerem je v Argentini med letoma 1976 in 1983 vladala diktatura, številni vidijo kot arhitekta takratnega režima, v katerem je izginilo več tisoč ljudi in ki so ga poimenovali "umazana vojna". Po podatkih argentinske vlade je med diktaturo izginilo okoli 13.000 ljudi, človekoljubne organizacije pa število izginulih ocenjujejo celo na 30.000.