Od leta 2003 do svojega odstopa aprila 2006 je Scott McClellan kot vez med predsednikom in javnostjo zvesto branil vsako predsednikovo potezo - zagovarjati je moral Bushevo odločitev za napad na Irak, ravnanje administracije po uničujočem orkanu Katrini in še vrsto drugih spornih potez.
"To ni Scott, ki smo ga poznali"
Gre za prvo večje insajdersko poročilo Busheve Bele hiše, McClellan pa v njem trdi, da se je Bush zanašal na "kampanjo politične propagande", da je prodal vojno ameriški javnosti. Bela hiša se je na knjigo odzvala z oznako le-te kot "kislo grozdje". "Zdaj vemo, da je Scott zlovoljen glede svoje izkušnje v Beli hiši," je dejala zdajšnja predstavnica za odnose z javnostjo in nekoč McClellanova prva roka, Dana Perino. "Zbegani smo. Žalostno je. To ni Scott, ki smo ga poznali."
McClellan v knjigi "What Happened: Inside the Bush White House and Washington's Culture of Deception" (Kaj se je zgodilo: znotraj Busheve Bele hiše in washingtonske kulture prevare) pokaže nekaj zagrenjenosti, ker je bil prisiljen predčasno oditi iz Bele hiše, pa tudi zato, ker ga predsednik včasih ni obvestil o ključnih odločitvah. Obžaluje tudi svoje sodelovanje pri največjih napakah administracije: "Kar daleč sem bil od tega, da bi postal tak državni uslužbenec, kot sem si želel."
Nekaj krivde zvali tudi na novinarje, češ da so bili mediji "sokrivi", s tem ko so se osredotočali bolj na pokrivanje "pohoda v vojno kot pa nujnosti vojne".
Tržniška propaganda vojne
Knjiga, ki se je takoj po včerajšnji izdaji zavihtela na prvo mesto, v prvem planu zadeva Bushevo odločitev za vojno, za katero McClellan trdi, da jo je predsednik sklenil že vsaj v začetku leta 2002, glavni razlog zanjo pa naj bi bila vedno "velikopotezna in idealistična poenajstseptembrska vizija preoblikovanja Bližnjega vzhoda prek širjenja svobode".
Pri tem pa so se Bush in njegovi svetovalci odločili za "tržniško izbiro" pretiranega prikaza grožnje iraškega orožja za množično uničevanje, skrivali pa mogoče posledice vojne (žrtve, gospodarske posledice, geopolitična tveganja, diplomatske posledice). V drugem Bushevem mandatu McClellan trdi, da je je bil predsednik "užaljen od resničnih dogodkov v Iraku in je posledično začel padati v past lastnih spletk".
Bush: Očarljiv, a nesamozavesten
McClellan Bushu sicer priznava "osebni šarm, bistrost in velikanske politične spretnosti", Bushevi administraciji pa, začetno "veličino", a nasproti temu postavi dolg seznam predsednikovih šibkih točk: nagnjenost k varanju samega sebe, če to "ustreza njegovim takratnim potrebam", bolj nagonski vodja kot razumski, pomanjkanje zanimanja za poglabljanje v politično izbiro, pomanjkanje samozavesti, kar mu tudi onemogoča priznavanje napak.
Nekdanji tiskovni predstavnik v knjigi ne prizanese niti trem najvišjim Bushevim svetovalcem: "nadutemu" podpredsedniku Dicku Cheneyju, pretirano ustrežljivi zunanji ministrici Condoleezzi Rice in skorumpiranemu Bushevemu političnemu guruju Karlu Rovu.
K. S.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje