Bela Biszku je prvi predstavnik nekdanjega komunističnega režima, obsojen po zakonu iz leta 2011, ki ga je uveljavila vlada premierja Viktorja Orbana in po katerem se lahko preganja odgovorne za zločine v obdobju komunizma.

Obsojen je bil na pet let in pol zapora zaradi vloge v partijskem odboru, ki je po trditvah tožilstva odgovoren za ukaz za streljanje na civiliste med protesti v Budimpešti in Salgotarjanu decembra leta 1956, ko je bilo ubitih več deset ljudi.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor in se bo pritožilo na dosojeno kazen.

"Bela Biszku je kriv vojnih zločinov kot soudeleženec umora več kot enega človeka," je razsodil sodnik Szabolcs Toth pred nabito polno sodno dvorano.

Biszku je zanikal vse obtožbe, medtem ko je njegov odvetnik napovedal pritožbo.

Poleg tega je bil 92-letnik obsojen tudi zaradi zanikanja zločinov nekdanjega komunističnega režima in nedovoljene posesti streliva, potem ko so med preiskavo na njegovem domu odkrili 11 nabojev za lovsko puško.

Za odvetnika Biszkuja je sojenje političen proces
V pisni izjavi, ki so jo prebrali na sodišču, je Biszku zatrdil, da ni sodeloval pri nobeni odločitvi o nasilni zadušitvi miroljubnih protestov. Njegov odvetnik je dejal, da ni nobenih dokazov, sojenje pa je po njegovem mnenju politično motivirano.

Tožilstvo je trdilo, da so se Biszku in drugi visoki komunistični politiki po protestih posluževali oboroženih milic za obračunavanje in utrjevanje oblasti.

Tožilec Tamas Veigh je po poročanju Reutersa pojasnil, da se je, tudi če ni mogoče dokazati nobenega neposrednega ukaza milicam za streljanje na protestnike v Salgotarjanu, milica čutila pooblaščeno za uporabo sile, saj je obstajal "ideološki ukaz za streljanje".

Biszkujev odvetnik je dejal, da pripadniki milice niso prejeli nobenega ukaza za streljanje na protestnike. "Stanje je tako, da v nekaj tisočih straneh predstavljenih dokumentov ni nobenega znaka o kakršni koli odločitvi (partijskega) odbora za rafale na neoboroženo množico," je dejal Gabor Magyar.

Sovjetske sile zatrle vstajo
Vstaja se je začela 23. oktobra leta 1956 s študentskimi protesti pred parlamentom v Budimpešti, kjer so med drugim zahtevali takojšen umik sovjetskih vojakov in reforme komunističnega sistema. Nezadovoljstvo se je kmalu razširilo po vsej državi in preraslo v revolucijo, ki so jo 4. novembra krvavo zatrli sovjetski vojaki.

V dveh tednih revolucije je umrlo več kot 2.500 Madžarov in 722 sovjetskih vojakov. Sledile so usmrtitve voditeljev protestov in v zaporih je pristalo okoli 22.000 ljudi. Kar 200.000 Madžarov je po revoluciji zapustilo državo.