Nemška vlada je zato naročila raziskavo o vzrokih, ki je pokazala, da se ženske, ki so zaposlene, zaradi predstav, da ne bodo dobre matere, pogosto na račun kariere odpovejo otroku, a imajo kot ženske kljub temu bistveno manjše možnosti za uspeh. Tudi sicer pomen družine v Nemčiji upada.

Poskusov, kako Nemce znova spodbuditi k odločitvi, da naj imajo otroke, ni bilo malo. Med njimi so bila pogosto v ospredju prizadevanja, da bi omogočili združljivost poklica in starševstva, a raziskava kaže, da je to še vedno največja ovira. Ob tem v državi primanjkuje posluha in tolerance za zaposlene matere.
Marsikje, posebej na zahodu in jugu države, denimo na Bavarskem, so v družbi še zelo prisotne predstave o tem, da je dobra mama doma s svojimi otroki. To pa marsikatero žensko v dvomih pripelje do odločitve, da otroka raje nima.

V Evropi je le peščica držav, kjer je rodnost še nižja od nemške, ki je 1,39 otroka na žensko, četudi je po letu 1995 spet narasla. Povsem na repu sta Madžarska in Latvija z 1,19 na vrhu Islandija z 2,2 otroka na žensko. Slovenija z dobrih 1,5 otroka zaseda 12. mesto od tridesetih. Povsem drugače je, če pogledamo le rojene otroke. Leta 1990 jih je bilo v Nemčiji še 905.700, leta 2011 pa je število doseglo najnižjo točko. Rojenih je bilo le še 662.700 otrok.

Dežela paradoksov
Le v šestih državah je več ljudi, ki nočejo imeti otrok, ali pa izrecno ne več kot dva. Po številu žensk, ki nimajo otrok, je Nemčija povsem v svetovnem vrhu. Tako se je denimo kar četrtina žensk, rojenih med 1964 in 1968, zavestno odločila, da otrok ne bo imela. Presenetljiva pa je tudi ugotovitev, da Nemci še danes ne verjamejo, da lahko vlogo matere nadomesti tudi moški.

Za mnoge Nemce pomen otrok upada. Študija kaže, da imajo uresničevanje poklicnih interesov, negovanje prijateljstev ali hobiji večji pomen kot otroci, ki - tako raziskava - za vse Nemce ne predstavljajo več osrednjega področja življenja. Pred pol stoletja, pravijo strokovnjaki, je še veljalo, da je bil človek zares odrasel šele, ko je imel poklic, bil poročen in imel otroke.

Danes nihče več ne pričakuje, da bi se njegov družbeni položaj, zato ker ima otroke, utrdil. Nasprotno - mnogi se bojijo, da bi več kot dva ali trije otroci sprožali nerazumevanje. In danes manj kot polovica Nemcev, starih od 18 do 50 let, ki še nimajo otrok, verjame, da bi se njihovo veselje do življenja in zadovoljstvo povečali, če bi imeli v naslednjih treh letih otroke.
Boštjan Anžin