Samooklicana skupina Nacionalsocialističnega podzemlja (NSU) naj bi bila odgovorna za smrt najmanj deset priseljencev, med njimi je bila večina Turkov, ena žrtev je bil Grk, vsi so bili lastniki stojnic s kebabi. Med žrtvami je bila tudi nemška policistka.

Skupina je izvedla tudi dva bombna napada in petnajst oboroženih ropov. Za policijo sta bili aretacija Zscäpejeve in njena obsodba pomembni zato, ker so do zdaj menili, da so bili dogodki, storjeni med letoma 2000 in 2007, posledica obračuna med priseljenci.

Skupini je dajala videz legalnosti
Državni tožilec Harald Range je opisal vlogo Zschäpejeve: "Osumljena je dajala NSU-ju videz normalnosti in zakonitosti. Bila je krinka za izvajanje različnih dejavnosti posameznikov v skupini. Prav tako domnevamo, da je bil njen dom skrivališče za njihove pripadnike in glavni center teroristične skupine."

Dva člana sta naredila samomor
V NSU-ju naj bi bili sicer trije moški in Zschäpejeva. Dva izmed njih, Uweja Mundlosa in Uweja Bönhardta, so policisti našli mrtva že lani, saj sta naredila samomor. Policisti so njuni trupli našli na pogorišču prikolice, ki sta jo uporabljala. V njej pa so odkrili tudi orožje, s katerimi so trije obtoženi zagrešili zločine. Prav tako so odkrili pištolo policistke, ki je leta 2007 v mestu Heilbronn umrla zaradi strelskih ran.

Predala se je sama
Zschäpejeva se je policiji predala sama, in sicer potem, ko je domnevno razgnala stanovanje, ki ga je imela v najemu v mestu Zwickau. Policija je takrat našla tudi posnetek, na katerem se obtoženi hvalijo s svojimi umori in na katerem se poimenujejo kot Nacionalsocialistično podzemlje (Nationalsozialistischer Untergrund). Posnetek so želeli poslati nemškim medijev in islamski kulturni organizaciji v Nemčiji.

So bili člani NSU-ja člani obveščevalne službe?
Še vedno ni jasno, kako je lahko skupina neopazno delovala tako dolgo. Pojavljajo se celo ugibanja, da so bili Zscäpejeva in njeni kolegi pripadniki obveščevalne službe, kar je regionalni oddelek obveščevalne službe Thuringia že zanikal.