Merklova bi lahko postala prva nemška kanclerka. Foto: epa
Merklova bi lahko postala prva nemška kanclerka. Foto: epa
Nemški zvezni parlament - bundestag
Nemški poslanci bodo 1. julija glasovali o zaupnici vladi. Foto: epa
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl (desno), nemški predsednik Horst Köhler (zadaj) in vodja CDU-ja Angela Merkel.
Kohlu je leta 1982 uspelo izsiliti predčasne volitve. Foto: epa

Kancler se je tako odločil po pogovoru s predstavniki glavnih opozicijskih strank. Ob morebitnem izglasovanju nezaupnice bi predčasne parlamentarne volitve potekale 18. septembra.

Schröder se je pred sprejetjem odločitve sestal s predstavniki opozicijskih strank, s katerimi so se strinjali, da morajo stranke imeti dovolj časa za pripravo na morebitne volitve.

O ustavnopravnih pogojih za razpustitev parlamenta se je Schröder že pogovarjal s predsednikom države Horstom Köhlerjem. Sogovornika sta se sestala na 20-minutnem sestanku v v predsedniški palači v Berlinu, vendar pa podrobnosti pogovora niso znane.

Glasovanje o zaupnici je po nemški zakonodaji pogoj za razpis predčasnih splošnih volitev. Razpis volitev bi bila posledica nedeljskega poraza na deželnih volitvah v Severnem Porenju - Vestfaliji.

V primeru izglasovane nezaupnice bodo volitve potekale 18. septembra. Če volitve bodo, bo njegova protikandidatka verjetno predsednica krščanskih demokratov Angela Merkel, ki bi tako lahko postala prva kanclerka v zgodovini Nemčije.

Krščanskodemokratska unija (CDU) je po neuradnih izidih prejela 44,8 odstotka glasov, socialdemokrati (SPD), ki so imeli oblast kar 39 let, pa 37,1. Po zanesljivi zmagi so številni vodilni predstavniki CDU-ja podprli kandidaturo svoje predsednice.

Schröder je zavrnil namigovanja, da bo zaradi novega poraza prišlo do zamenjav v vladnem kabinetu, ki ga SPD sestavlja z zelenimi.

Zadnje predčasne volitve leta 1983
Schröder mora po zakonodaji predlagati glasovanje o zaupnici, če ne dobi podpore, pa lahko predsednik države v treh tednih razpusti zvezni parlament.

Do predčasne razpustitve parlamenta je do zdaj prišlo dvakrat, in sicer leta 1972 in 1982. Takrat je vlada pod vodstvom kanclerja Helmuta Kohla namerno izgubila glasovanje o nezaupnici, nato pa marca 1983 slavila na predčasnih volitvah.

Poskus oslabitve upora?
Poznavalci menijo, da je Schröderjev poziv za razpis predčasnih volitev pravzaprav poskus oslabitve upora levičarjev znotraj njegove koalicije in da do njih sploh ne bo prišlo. Kljub temu ne izključujejo možnosti, da bi koalicijski partnerji podprli razpis volitev.