Riesenhuber, ki je kot najstarejši poslanec odprl že ustanovno sejo leta 2009, je v govoru opozoril na to, da tokrat liberalci (FDP) prvič od ustanovitve zvezne republike ne zasedajo več mesta v bundestagu. Odhajajočim poslancem iz njihovih vrst se je zahvalil za delo v dobro demokracije.

Kot je še dejal nekdanji minister za raziskave v vladi kanclerja Helmuta Kohla, je Nemčija močna država znotraj EU-ja z uspešno industrijo. Delovnih mest je po njegovih besedah več kot kadar koli, gospodarstvo pa je odprto za inovacije. Poleg tega je državi uspelo ohraniti socialni mir, je poudaril.
V središču ustanovne seje je bila izvolitev predsednika. To je znova postal Norbert Lammert iz CDU-ja, ki je na čelu bundestaga že od leta 2005.

Sicer pa bo v parlamentu največ poslanskih stolčkov zasedlo 311 poslancev zmagovalke septembrskih parlamentarnih volitev, konservativne unije CSU/CSU kanclerke Angele Merkel. Sledijo socialdemokrati (SPD) s 193 poslanci, Levica s 64 poslanci ter Zveza 90/Zeleni s 63 poslanci.

Koalicijska pogajanja v sredo
Novo vladno koalicijo bo Merklova najverjetneje sestavila z drugo najmočnejšo silo v parlamentu, socialdemokrati. Po več preliminarnih pogovorih naj bi konkretna koalicijska pogajanja začeli v sredo.

Nemški predsednik Joachim Gauck je Merklovo zaprosil, naj po ustanovni seji parlamenta in do imenovanja nove vlade naprej opravlja vladne posle. Skladno z nemško zakonodajo namreč mandat zveznega kanclerja in ministrov preneha z ustanovno sejo novega bundestaga.