"Danes so ljudje, ki izhajajo iz priseljenih družin, premalo zastopani v javnem sektorju in to se mora spremeniti," je dejala kanclerka v intervjuju, ki ga je vodil 31-letni policist turških korenin iz Berlina in so ga posneli za spletno stran urada kanclerke.

Merklova, ki je v začetku meseca izjavila, da je večkulturnost v Nemčiji "popolnoma spodletela" in da bi morali od priseljencev v Nemčiji zahtevati več, predvsem glede znanja jezika in splošne vključenosti v družbo, je priznala, da to ne bo lahko. "Opazila sem, da nekdo z imenom, ki ne zveni nemško, težko dobi zaposlitev v nekaterih poklicih," je dejala pred t. i. priseljenskim vrhom, ki ga bo vodila v sredo in na katerem naj bi skupaj s 115 predstavniki javnega sektorja ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo z vključevanjem priseljencev v družbo, opredelila akcijski načrt.

Sarrazin spodbudil debato o priseljencih
Debato, kako uskladiti gospodarsko potrebo po več delavcih z naraščajočo zaskrbljenostjo javnosti zaradi (ne)vključevanja priseljencev v družbo, je podžgala knjiga zdaj že nekdanjega člana upravnega odbora nemške centralne banke Thila Sarrazina z naslovom Nemčija se bo sama odpravila in njegovi komentarji o Turkih in Arabcih, ki naj bi živeli na račun države, hkrati pa se ne želeli vključiti v družbo. Po komentarjih so nekateri konservativci v Nemčiji postali kritični do okoli štiri milijonov muslimanov v 82-milijonski Nemčiji. Med ostrimi kritiki muslimanov je tudi ministrski predsednik Bavarske Horst Seehofer, vodja Krščansko-socialne unije (CSU), sestrske stranke krščanskih demokratov Merklove, ki je pozval h končanju vključevanja "tujih kultur".

CSU zahteva sankcije za oviranje integracije
CSU je na svojem kongresu potrdil načrt v sedmih točkah, ki med drugim vztraja, da morajo vsi s stalnim bivališčem v Nemčiji sprejeti nemško kulturo in poziva k strožjemu pristopu do priseljencev. Ta bi med drugim prinesel sankcije za vse, ki ovirajo vključevanje svojih otrok v nemško družbo ali se sami vanjo ne želijo vključiti. Program še pravi, da bi bilo treba zelo visoko izobraženim delavcem brez vsakršnih ovir odobriti dolgoročno dovoljenje za delo in bivanje v Nemčiji. Hkrati pa namesto "uvoza" novih delavcev predlaga učenje nemščine ter izobraževanja tistih tujcev, ki so že v Nemčiji.

Nemci se bojijo tujcev, teh pa je vedno manj
Levosredinske stranke in gospodarski lobisti so bili kritični do izjav Sarrazina in Seehoferja, za katere pravijo, da bi lahko odgnale dobre tuje delavce, ki jih potrebujejo za mašenje lukenj na trgu dela. Te so posledica staranja in manjšanja nemškega prebivalstva.

Javnomnenjska anketa, ki jo je ta mesec objavila fundacija Friedrich Ebert Stiftung, povezana z levosredinskimi socialnimi demokrati (SPD), je pokazala, da 36 odstotkov vprašanih meni, da je Nemčija v nevarnosti preplavitve s tujci. Več kot tretjina anketiranih je prepričana, da tujci v Nemčijo pridejo z namenom izkoristiti njen socialni sistem.

Strah Nemcev pa ni utemeljen. Vodilni strokovnjak za demografijo pravi, da Nemčija ne privablja več toliko tujih delavcev, kot jih je včasih. Reiner Klingholz je razkril, da je v Nemčijo dolgo prihajalo po 200 tisoč tujcev na leto, v zadnjih dveh letih pa je bil neto odhod 15 tisoč priseljencev.