lanskih terorističnih napadov je nemški pravosodni minister Heiko Maas napovedal zaostritev protiteroristične zakonodaje.

"Želimo izpopolniti pogoje, da bi lahko tudi tiste, ki bi predstavljali potencialno grožnjo, priprli za več kot 18 mesecev, kot je mogoče zdaj," je Maas ob predstavitvi načrta povedal za nemško javno televizijo. V skladu s predlaganimi ukrepi bi lahko priprli tiste, ki bi predstavljali grožnjo za javno varnost. Tiste, ki bi priprli, bi nato lahko vrnili v njihovo domovino, ministrove besede povzema DPA.

Ukrepi vključujejo tudi uvedbo elektronskih naprav, s katerimi bi izboljšali nadzor nad domnevnimi teroristi, ki prebivajo v Nemčiji. O predlogu bo Maas v torek razpravljal z nemškim notranjim ministrom Thomasom de Maizierom, ki je sicer že predtem predstavil vladne načrte za prenovo varnostnega aparata države. Ostro nasprotovanje so izrazile oblasti posameznih dežel, ki bi jim v skladu s predlogom odvzeli nekatere pristojnosti.

Srečanje bo namenjeno pogovoru o nadaljnjih ukrepih po terorističnem napadu na božičnem sejmu v Berlinu, v katerem je decembra lani umrlo 12 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Domnevni napadalec, 24-letni Tunizijec Anis Amri, ki je bil povezan s skrajno skupino Islamska država, bi moral biti deportiran v domovino. Amrija, ki je imel 14 različnih identitet, so nadzorovale tudi zvezne varnostne oblasti, a so nadzor opustile.

Nemčija zagrozila državam
Medtem je Berlin državam, ki ne želijo sprejemati ljudi, ki so jim bile v Nemčiji zavrnjene prošnje za azil, zagrozil, da jim ne bo več nudil razvojne pomoči. "Tisti, ki ne sodelujejo dovolj, ne morejo računati na pomoč," je v pogovoru za tednik Der Spiegel dejal podkancler Sigmar Gabriel. De Maiziere je po poročanju nemške televizije ARD izjavil, da predlog popolnoma podpira, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozorilo velja predvsem Tuniziji, od koder je bil napadalec na božičnem sejmu v nemški prestolnici. Amriju so nemške oblasti zavrnile prošnjo za azil, a je Tunizija nato naprej zanikala, da je njen državljan. Dokumente, ki bi omogočili vrnitev, so iz Tunisa poslali šele dva dni po napadu.

V Nemčiji je na tisoče ljudi, večinoma iz Severne Afrike, ki so jim bile zavrnjene prošnje za azil, a jih ne morejo vrniti v njihove domovine, ker nimajo dokumentov. Nemške oblasti zdaj proučujejo možnost, da bi osebe, ki se bodo izkazale za sumljive, a jih ne bodo mogli takoj vrniti, do izgona iz države pridržali.

Merklova za okrepljeno sodelovanje
Tudi kanclerka Angela Merkel je pozvala k hitrejšemu izgonu neuspešnih prosilcev azila: "Tisti, ki so tu nelegalno, morajo zapustiti našo državo." Izkušnje kažejo, da se lahko oblasti odločijo veliko hitreje, ali naj prosilci za azil ostanejo v Nemčiji in katera država je dovolj varna za njihovo vrnitev, je dodala. Merklova je povedala še, da morajo evropske varnostne službe okrepiti sodelovanje, saj se bodo tako lažje soočile z grožnjami terorizma: "V EU-ju potrebujemo boljše mreženje."