Za Merklovo je v bundestagu glasovalo 364 poslancev in poslank, 315 jih je bilo proti, devet pa se jih je vzdržalo. Nova stara kanclerka je po izvolitvi v bundestagu odšla v predsedniško palačo Bellevue k nemškemu predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju, ki jo je uradno imenoval za kanclerko, nato pa je slovesno prisegla pred predsednikom parlamenta Wolfgangom Schäublejem, ki ji je zaželel "vse dobro na težki poti".

V parlamentu je nekaj poslancev sicer jasno izrazilo svoje nasprotovanje Merklovi. Eden izmed članov največje opozicijske stranke, skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), je med glasovanjem z galerije v parlamentu izobesil napis "Merklova mora iti", poslanec AfD-ja iz Bavarske Petr Bystron pa je dobil globo tisoč evrov, ker je kršil parlamentarna pravila, ko je na Twitterju objavil svojo fotografijo z volilnim lističem, na katerem je prekrižal ne ter pripisom "Ni moja kanclerka".

Bundestag je potrdil tudi člane nove vlade, ki se je popoldne že sestala na prvi seji. V njej je 15 ministrov, ki prihajajo iz treh strank, Krščansko-demokratske unije (CDU), bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) in socialdemokratov (SPD). Vključno z Merklovo je v novi vladi sedem žensk in devet moških. Povprečna starost ministrov je 51 let.

Šest ministrov iz vrst CDU-ja
Iz kanclerkineg CDU-ja bo v vladi šest ministrov. Ursula von der Leyen, ki je leta 2013 položaj zasedla kot prva ženska do zdaj v Nemčiji, ostaja obrambna ministrica. Ministrstvo za izobraževanje in raziskave je Merklova zaupala malo znani Anji Karliczek, 46-letni nekdanji direktorici hotela, ki je šele leta 2013 z izvolitvijo v bundestag prvič vstopila v zvezno politiko.

Precej bolj izkušena podpredsednica CDU-ja Julia Klöckner prihaja na ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Najmlajši član vlade je 37-letni Jens Spahn, ki bo vodil ministrstvo za zdravje. Spahn velja za predstavnika konservativnejšega krila CDU-ja in enega najglasnejših kritikov Merklove znotraj stranke, še posebej njene politike do beguncev.

Ministrstvo za gospodarstvo bo vodil Peter Altmaier, eden najtesnejših zaupnikov in zaveznikov Merklove, ki je od konca lanskega leta začasno vodil finančno ministrstvo. Vodenje kanclerskega kabineta je namesto Altmeierja prevzel Helge Braun, 45-letni anestezist iz Hessna.

... in šest ministrov iz vrst SPD-ja
SPD si je v koalicijskih pogajanjih priboril šest ministrstev, od tega tri ključna. Na zunanje ministrstvo se seli zdajšnji pravosodni minister Haiko Maas, znan predvsem po svojih jasnih stališčih proti ksenofobiji.

Glavna trofeja je finančno ministrstvo, na čelu katerega bo legendarnega Wolfganga Schäubleja nasledil dosedanji župan Hamburga Olaf Scholz, ki bo obenem podkancler. Scholz zatrjuje, da bo kot finančni minister vztrajal pri proračunski disciplini svojega predhodnika, spremembe pa naj bi prihajale na področju evrske in finančne politike EU-ja.

Ministrstvo za delo in socialo z večmilijardnim proračunom bo vodil Hubertus Heil. V vlado iz vrst SPD-ja prihaja tudi dozdajšnja županja najbolj problematičnega berlinskega okrožja Neukölln Franziska Giffey, ki bo vodila ministrstvo za družino. Ministrstvo za okolje bo vodila Svenja Schulze.

Seehofer na ministrstvo za notranje zadeve
Tudi bavarski CSU si je v koalicijskih pogajanjih izboril več, kot bi mu pripadalo zgolj po volilnem izidu. Iz njenih vrst prihajajo trije ministri - dosedanji generalni sekretar CSU-ja Andreas Scheuer bo vodil ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo, Gerd Müller ostaja na čelu ministrstva za razvoj, prvak CSU-ja Horst Seehofer pa prihaja na čelo ministrstva za notranje zadeve, ki bo po novem odgovorno tudi za področji domovine in gradnje.

Kanclerka v petek na srečanje z Macronom
63-letna vodja krščanskih demokratov (CDU) je na čelu nemške vlade že od leta 2005, tokrat pa bo že tretjič vodila t. i. veliko koalicijo, ki jo poleg konservativne unije CDU/CSU sestavljajo socialdemokrati (SPD). V petek bo kanclerka že odpotovala na prvi obisk v tujino v novem mandatu, in sicer v Pariz na srečanje s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Sestavljanje vladne koalicije je trajalo rekordno dolgo. Po volitvah septembra lani je skušala Merklova najprej oblikovati t. i. jamajško koalicijo z Zelenimi in liberalci, a so pogovori propadli, zato so sledila pogajanja s socialdemokrati, ki so sprva napovedali odhod v opozicijo.