Odnosi med državama so se zaostrili, potem ko je turško sodišče odredilo pripor do sojenja za nemškega aktivista Petra Steudtnerja, ki je v Turčiji sodeloval na delavnici organizacije za človekove pravice, na kateri je sodeloval tudi Amnesty International. Nemško zunanje ministrstvo je zaradi priprtja nemškega zagovornika človekovih pravic v sredo poklicalo na pogovor turškega veleposlanika v Berlinu. Nemčija zahteva takojšnjo izpustitev aktivista in konzularni dostop do njega.

Odnose bremenita še aretaciji dveh nemških Turkov, dopisnika časnika Die Welt Deniza Yücela in prevajalke Mesale Tolu Corlu. Obema turške oblasti očitajo teroristično propagando.

Zaradi aretacije Steudtnerja in vse bolj napetih odnosov s Turčijo je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel prekinil dopust in v Berlinu sklical novinarsko konferenco. Na njej je napovedal nekaj ukrepov, s katerimi bo zaostril odnose s to državo.

"Tako ne moremo nadaljevati"
Gabriel je tako dejal, da se bo Nemčija pogovorila z drugimi državami članicami Evropske unije o želji Turčije po vstopu v Unijo, poleg tega pa je dejal, da bi se lahko zmanjšala nemška vlaganja v to državo. Dodal je še, da ne bo sodeloval pri pogovorih o širitvi carinske unije na Turčijo. "Spremeniti moramo smer svojih odnosov s Turčijo, tako ne moremo nadaljevati. Moramo biti jasnejši in odločnejši, saj morajo odgovorni v Ankari razumeti, da njihova politika ne more ostati brez posledic." Dodal je, da so ukrepi dogovorjeni s kanclerko Angelo Merkel.

V skladu z ostrejšimi toni je nemško zunanje ministrstvo na svoji spletni strani nemške državljane opozorilo, naj bodo tako pri zasebnih kot poslovnih obiskih Turčije previdnejši. "Vsak nemški državljan naj se javi nemškemu konzulatu ali veleposlaništvu, tudi če je prišel le na kratek obisk. Zunanje ministrstvo namreč ni vedno pravočasno obveščeno o prijetju nemških državljanov, dostop do konzularnih storitev pa ni vedno zagotovljen," so zapisali.

Novo politiko do Turčije je podprla tudi Merklova. Predlagani ukrepi proti Turčiji "so v luči razvoja nujno potrebni", je v imenu Merklove tvitnil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.

Seznam domnevnih podpornikov teroristov
Ne počivajo niti v Ankari. Po poročanju nemškega tednika Die Zeit je v sredo turška vlada nemškim oblastem predala nov seznam domnevnih podpornikov teroristov. Na seznamu so se tokrat prvič znašla tudi nemška podjetja. Po informacijah tednika je na seznamu, ki ga je pred tedni prejel nemški kriminalni urad, 68 podjetij in ljudi, med njimi pa tudi giganti, kot sta proizvajalec vozil višjega cenovnega razreda Daimler in kemijski koncern BASF. Na seznam sta se med drugim uvrstila še manjša trgovina in turški lokal s hitro prehrano v Severnem Porenju-Vestfaliji.

Omenjena podjetja naj bi bila povezana z gibanjem v ZDA živečega turškega klerika Fethulaha Gülena, ki ga v Turčiji preganjajo kot teroristično organizacijo in krivijo za neuspeli državni udar pred enim letom.

V nemških vladnih krogih so seznam označili za "nesmisel" in "traparijo". Nemški kriminalni urad pa je Turčijo prosil za dodatne informacije glede seznama, a še ni prejel nobenega odgovora.

Erdogan: "Nemčija brani teroriste"
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na začetku julija v intervjuju za Die Zeit dejal, da je turška vlada Nemčiji predala 4.500 dokumentov z informacijami o domnevnih Gülenovih privržencih. "Te teroriste morajo izročiti Turčiji," je pozval Erdogan. "Dokler tega ne bodo storili, bo Turčija v Nemčiji videla državo, ki brani teroriste," je dodal.

Čeprav na seznamu ni nikakršnih dokazov o povezavi med podjetji in Gülenom, pa bo imelo verjetno vseeno negativen vpliv na njihovo delovanje. Sledijo lahko namreč bojkoti podjetij, javno poniževanje ali celo pravni postopki, dodaja Die Zeit.

Evropa podpira nemško spremembo politike
Zaradi nedavnih aretacij zagovornikov človekovih pravic v Turčiji so izrazili zaskrbljenost pri Svetu Evrope, tudi Evropska komisija je pozvala k njihovi izpustitvi. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je spremembo nemške politike do Turčije označil za potrditev svoje politike.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland ima "težke pomisleke" zaradi pridržanih zagovornikov človekovih pravic v Turčiji. O tem je po telefonu govoril tudi s turškim premierjem Binalijem Yildirimom. Eno od načel Sveta Evrope je namreč, da lahko zagovorniki človekovih pravic izvajajo svoje dejavnosti, ne da se v to vmešavajo oblasti.

Zaradi aretacij aktivistov so zaskrbljeni tudi pri Evropski komisiji. "Pozivamo k takojšnji izpustitvi teh ljudi," je dejal tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schinas. To pa ne velja le za nedavno aretirane zagovornike človekovih pravic, ampak tudi novinarje in predstavnike demokratične opozicije, je še dodal.

Zniževanje financiranja Turčije
Po tem, ko je Gabriel pozval k ponovnem pregledu turškega financiranja, je Schinas pojasnil, da se morajo o tem dogovoriti članice EU-ja.

Evropska komisija je sicer že pred časom začela zmanjševati sredstva, namenjena Turčiji v okviru pristopnih pogajanj. Od 4,45 milijarde evrov, ki so bili namenjeni Turčiji za obdobje od leta 2014 do 2020, so izplačali le 167,3 milijona evrov, je marca pojasnil evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.