Že lani, ko je za azil zaprosilo 220.000 prosilcev, je bilo število občutno večje kot v preteklih letih, na podlagi zdajšnjih podatkov pa bo to letos še večje. Med prebežniki je največ beguncev iz Sirije in Iraka, v zadnjem času pa v Nemčijo prihaja tudi vse več Kosovcev, ki odhajajo iz domovine zaradi neperspektivnosti. Januarja je za azil v Nemčiji zaprosilo 10.229 Kosovcev, 21.133 Sircev in 9003 Iračani. Val prosilcev za azil se nadaljuje.

Napoved za letošnje leto temelji na januarskih podatkih, ker pa napovedi prilagajajo vsake tri mesece, obstaja možnost, da bo končno število ljudi, ki bodo letos zaprosili za azil, celo višje od napovedanega. Nemčija je rekord dosegla leta 1993, ko je za azil zaprosilo 322.000 ljudi.

Ta teden manj prosilcev za azil v Avstriji
Po besedah avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner se je v Avstriji v zadnjem tednu zmanjšalo število prosilcev za azil s Kosova. Prosilcev je bilo 242, medtem ko jih je bilo še teden prej 501. Težke gospodarske razmere so od doma pognale številne Kosovce.

Mikl-Leitnerjeva je danes še poudarila, da Kosovci nimajo skoraj nobenih možnosti, da bi v Avstriji dobili azil, in izrazila obžalovanje, da ljudi s Kosova na Zahod zvabijo z lažnimi obljubami. "To moramo ustaviti," je poudarila. Avstrijska ministrica je s srbskim in madžarskim kolegom danes podpisala več sporazumov, s katerimi želijo olajšati dejavnosti na področju vračanja prosilcev za azil.

V pomoč Srbiji pri reševanju te problematike bo Avstrija po besedah Mikl-Leitnerjeva poslala toplotne kamere in napotila posebej izšolane policiste. Na meji med Srbijo in EU-jem v okviru agencije Frontex že deluje šest avstrijskih policistov, njihove vrste pa bodo še okrepili.

Pri zajezitvi vala Kosovcev proti Avstriji in Nemčiji imata Srbija in Madžarska pomembno vlogo, saj sta na glavni poti Kosovcev na Zahod.