Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je ob začetku konference administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvarila pred nesodelovanjem. Poudarila je, da je zveza Nato združba na temelju skupnih vrednot, kar pomeni, da v njej obstaja tudi skupni interes. Sobivanje z Rusijo mora tako biti "doseženo skupaj in ne dvostransko, mimo partnerjev", je izpostavila nemška ministrica.

Tudi boj proti islamističnemu terorizmu mora potekati skupno in ne sme postati "fronta proti islamu in muslimanom sama po sebi". "V nasprotnem primeru bomo samo še poglobili jarke, iz katerih rasteta nasilje in terorizem," je še opozorila ministrica.

Po njenem mnenju je treba znotraj Nata razdeliti bremena. "Gre za načelo, da podpiramo drug drugega, brez kdaj in ampak," je dejala in se zavzela za boljše načrtovanje in sodelovanje Evrope na področju obrambe. Po njenih besedah je "stabilen EU prav tako v ameriškem interesu kot strnjen Nato".

Na novinarski konferenci v Berlinu je pomen zveze Nato tako kot nemška obrambna ministrica izpostavila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Menim, da bi se morali zavedati skupnih vrednot Nata ... In menim, da so ZDA postale močne tudi zaradi Nata. Nato je pomembna organizacija tudi za ZDA," je še dejala kanclerka.

Mattis: ZDA in Evropa branik pred nasiljem
Medtem je ameriški obrambni minister James Mattis prepričan, da bodo Evropa in ZDA okrepile partnerstvo in se skupaj postavile proti tistimi, ki napadajo nedolžne ljudi ali demokratične procese. Poudaril je, da je vez med Evropo in Ameriko "najmočnejši branik" pred nestabilnostjo in nasiljem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V pričakovanju Pencea in ameriških stališč
Konference se bo udeležil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, kar je k prihodu spodbudilo tudi številne druge državnike z vsega sveta. Pence naj bi namreč v soboto predstavil zunanjepolitični koncept nove ameriške administracije.

Pred konferenco je nekdanji nemški veleposlanik v ZDA Wolfgang Ischinger opozoril, da vlada negotovost, kot je še nismo doživeli, saj da ni jasno, kaj želi ruski predsednik Vladimir Putin in kaj se bo dogajalo v Siriji, poleg tega pa zdaj ni jasno več niti, kaj želijo ZDA.

Ischinger je pred konferenco dejal, da je ta trenutek evropska povezava največja skrb. "Če imajo ZDA cilj, da je brexit dober in dodatni izstopi iz Unije tudi, potem je to napoved vojne brez orožja in najslabše, kar se nam je lahko zgodilo," je dejal.

Po njegovem mnenju bodo v Evropi, če se je bodo ZDA odrekle kot najpomembnejše partnerice, politiki začeli kampanje graditi na protitrumpovski politiki, zato je umestno vprašanje, ali je to v interesu ZDA.

V Münchnu številni državniki
V München v teh treh dneh prihaja več kot deset voditeljev držav, med njimi tudi ukrajinski, turški, poljski in afganistanski predsednik. Zadnji trenutek se je za obisk odločila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Prišlo bo še 43 zunanjih ministrov in več obrambnih ministrov. Konference se bo udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, pred münchensko varnostno konferenco še nikoli ni bilo toliko negotovosti in še nikoli se na njej niso pričakovali odgovori na toliko tako pomembnih vprašanj.