Prvotno pobudo stranke Nemška krščanska unija (CSU), ki se je glasilo: "Kdor hoče tukaj živeti za stalno, bi moral govoriti nemško v javnosti in tudi v družini", so obsodile vse stranke v nemški vladi, tudi CDU.
"Politikov ne briga, ali doma govorim latinsko, klingonsko ali hessensko," je na družbenem omrežju Twitter zapisal generalni sekretar CDU-ja Peter Tauber. "Zasebno ostaja zasebno," pa je poudaril namestnik predsednika CDU-ja Thomas Strobl. Ob tem je menil, da bi moral vsak otrok, ki v Nemčiji pride v osnovno šolo, dovolj dobro govoriti nemško. "Tu morajo starši izpolniti svojo odgovornost," je dejal.

Kanclerka: Znanje tujega jezika je prednost
Predloga neposredno ni želela komentirati niti nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da je treba najprej počakati, kako bo predlog stranka spremenila. Je pa izpostavila prednosti dvojezične vzgoje, h kateri spada tudi dobro znanje nemščine. "Vsekakor ni nič narobe, če otroci odraščajo v dvojezičnem okolju in se morajo naučiti enega tujega jezika manj. Po mojem mnenju je to prednost," je dejala.

Vodstvo nemške Krščanske socialne unije (CSU), ki na seji v Münchnu razpravlja o spornem predlogu, je zdaj formulacijo predloga nekoliko spremenila v: "Kdor hoče tukaj živeti za stalno, bi moral biti motiviran, da v vsakdanjem življenju govori nemško."

Plaz kritik se je na CSU usul tudi na družbenih omrežjih
Tam je predlog kmalu dobil oznako #YallaCSU, po arabski besedi yalla, kar v prevodu pomeni "dajmo, gremo", ki je bila pretekli konec tedna ena najbolj uporabljanih v Nemčiji. "Od zdaj naprej doma ne bom več govoril bavarsko, temveč le še nemško," je zapisal eden izmed uporabnikov Twitterja. "Moja italijanska žena želi vedeti, ali me doma še lahko kliče Amore," je tvitnil drugi.

Predlog CSU-ja prihaja v času velikega povečanja števila priseljencev v Nemčiji, ki prihajajo predvsem iz drugih članic Evropske unije, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, razmeroma močan je tudi val beguncev iz Sirije. Nekatere člane CSU-ja po pisanju bruseljskega spletnega biltena Euractiv skrbi, da bodo zaradi navala priseljencev v Nemčijo tradicionalni podporniki stranke prestopili v vrste skrajne desničarske Alternative za Nemčijo (AfD), ki zastopa ostro stališče do priseljencev. CSU je bil tudi med pobudniki letos sprejetega zakona o omejitvi pravic priseljencev, ki zlorabljajo nemški socialni sistem.