Številna neonacistična gibanja po 2. svetovni vojni, ki poskušajo oživiti ideologijo nacionalnega socializma ali kako drugo obliko z vidiki nacistične ideologije, kot so rasizem ali etnični nacionalizem, so razširjena po vsem svetu, celo v Izraelu, ki naj bi bil pribežališče za ljudi, ki so preživeli holokavst, in njihove potomce.

Nekatere evropske države so z zakonom prepovedale izražanje nacističnih, rasističnih ali protijudovskih stališč, a to ni ustavilo vzpona gibanj, ki, čeprav se specifični pogledi in politike neonacističnih posameznikov in organizacij razlikujejo, najpogosteje vključujejo antisemitizem, rasizem, ksenofobijo (predvsem do nebelcev), nacionalizem, nadvlado bele rase, militarizem, homofobijo in idoliziranje Adolfa Hitlerja.

Zanikanje holokavsta
Veliko neonacistov zanika holokavst oziroma zmanjšujejo njegov pomen. Trdijo, da je mednarodni množični pomor več kot šestih milijonov Judov ali laž ali pa da je ta številka skrajno pretirana. Nekateri neonacistom očitajo, da zanikajo holokavst, da bi bil nacizem bolj všečen in da ga ne bi povezovali z genocidom. Vendar pa niso vsi, ki zanikajo holokavst, neonacisti, med njimi so celo nekateri Judje.

Oživljeni antisemitizem se spreminja v nekakšen hobi mladih ljudi, saj spomin na holokavst počasi bledi, je bil sklep Svetovnega judovskega kongresa (SJK) novembra letos. SJK skrbijo skupine, kot je Madžarska garda, katere pripadniki nosijo črne uniforme in insignije, ki spominjajo na nacistične, ter druga skrajno desničarska gibanja, dejavna predvsem v vzhodnoevropskih državah, kot sta Poljska in Srbija.

Nezadovoljstvo ali vzgoja?
"Kaj ustvarja okolje, v katerem se 16- in 17-letniki nenadoma zanimajo za neonacizem in fašizem?" se je generalni sekretar SJK-ja Michael Schneider vprašal po srečanju z madžarskim premierjem Ferencem Gyurcsanyjem. "Je to zato, ker so nezadovoljni, družbeno deprivilegirani, ali jim njihovi starši to vbijajo v glavo od malega, ali pa gre preprosto za upor proti družbi," je Schneider povedal v intervjuju.

Večina teh gibanj je maloštevilnih in malo verjetno je, da bi lahko vrgle vlado, a bi problem bi lahko eksplodiral, če bi ga podžgalo npr. poslabšanje gospodarstva, je povedal. "Podobno je, kot če vržete kamen v ribnik," meni Schneider, ki je na Madžarskem pred padcem komunizma leta 1989 delal za ameriškojudovsko humanitarno organizacijo. "Obstaja močno valovanje okoli 50 ljudi, ki se giba navzven in odmeva v širši skupini ljudi. To je vedno nevarna situacija."

Letna študija SJK-ja in univerze v Tel Avivu je pokazala, da se je po svetu izražanje antisemitizma leta 2006 v primerjavi z letom 2000 povečalo. "Imam občutek, da 60 let po holokavstu ni več nekaj sramotnega izražati protisemitska čustva, kot da je holokavst davna zgodovina," je povedal Schneider.

Garda za "obrambo" Madžarske
Madžarsko gardo, ki svoj antisemitizem zanika, so kritizirali zaradi njenih uniform in uporabe rdeče in bele zastave, povezane z nacističnim režimom, ki je na tisoče ljudi poslal v koncentracijska sodišča. Rdeče-bela zastava vihra na protivladnih protestih, v katerih je bilo lani ranjenih na stotine ljudi. Gardo je ustanovila stranka Za boljšo Madžarsko, skrbela pa naj bi za telesno, duševno in moralno obrambo Madžarske.

Neonacizem v vzponu po združitvi Nemčije
Nemčija se bojuje proti vedno več skrajnodesničarskemu kriminalu in rasističnim napadom, še posebej na vzhodu države. Po združitvi Nemčije so neonacistične skupine začele pridobivati vedno več privržencev, predvsem med nezadovoljnimi najstniki iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Številne skupine so se pojavile med gospodarsko krizo in veliko nezaposlenostjo po združitvi, sovražno pa so nastrojene tudi proti ljudem iz slovanskih držav, še posebej Poljakom, in ljudem drugačnega rodu, ki so se iz nekdanje Zahodne Nemčije preselili v nekdanjo Nemško demokratično republiko po združitvi.

Statistika kaže, da so neonacisti leta 1991 zagrešili 849 zločinov iz sovraštva, naslednje leto pa 1.485, večino v vzhodnonemških deželah. Po letu 1992 je število teh zločinov upadalo, pozneje pa je začelo zopet hitro naraščati. V nekdanji Vzhodni Nemčiji skrajne desničarske skupine v povprečju vsako leto ubijejo 17 ljudi.

Za razkazovanje svastike do leto zapora
Po 2. svetovni vojni so zavezniki in nova nemška vlada poskušali preprečiti ustanovitev novega nacističnega gibanja. Zahodnonemška vlada je sprejela stroge zakone, ki so prepovedali nacistom, da bi javno izražali svoja prepričanja, in jih izključili iz političnega procesa. Za razkazovanje svastike je bila zagrožena kazen do enega leta zapora. Do 60. let je bilo v Evropi v javnosti malo neonacističnega dejavanja, vendar so nekateri nekdanji nacisti ohranili svoje prepričanje in ga predali mlajšim rodovom.

Tihotapljenje neonacističnih simbolov
Nemški zakon prepoveduje izdelovanje nacističnih predmetov, zato jih tihotapijo v državo predvsem iz ZDA, Skandinavije, Češke, Madžarske in Italije. Neonacistične glasbene skupine, kot je Landser, so v Nemčiji prepovedali, a v državi še vedno prodajajo piratske kopije, narejene v ZDA in drugih državah. Ameriška neonacistična skupina NSDAP/AO (Nationalsozialistischen Deutschen Arbeiterpartei/Auslands-Organisation) vodi nezakonito mrežo, ki dobavlja nacistične materiale, kot so revije, zgoščenke, posterji, portreti, oblačila, nalepke in pamfleti, neonacistom v Evropi in drugod, kjer so ti materiali z zakonom prepovedani.

NDP se je prebil v parlament
Pred nemškim zveznim ustavnim sodiščem je potekal postopek za prepoved Nacionalne demokratične stranke (NPD), ki je bila obtožena, da je neonacistična stranka. Med sojenjem je prišlo na dan, da so nekateri njeni vidni člani delali kot obveščevalci domače obveščevalne službe Bundesamt für Verfassungsschutz. Primer so začasno ustavili, nato pa ga je sodišče zavrnilo zaradi nejasne vloge obveščevalcev znotraj NPD-ja. Na volitvah leta 2004 je NPD na Saškem prejel 9,1 odstotka glasov in prišel v parlament. Druge stranke se z NDP-jem niso želele pogajati.

Med druge neonacistične skupine v Nemčiji, ki so zbudile pozornost, oblasti vključujejo Volkssozialistische Bewegung Deutschlands/Partei der Arbeit (ki je bila prepovedana leta 1982), Aktionsfront Nationaler Sozialisten/Nationale Aktivisten (ANS/NA) (prepovedana leta 1983), Nationalistische Front (prepovedana leta 1992), Freiheitliche Deutsche ArbeiterPartei (FAP) Michaela Kühnena in Friedhelma Busseja, Deutsche Alternative in Nationale Offensive.

Nacizem imel tudi dobre točke?
Javnost v Nemčiji je razburila televizijska voditeljica Eva Herman, ki so jo odpustili, ker se ni želela opravičiti za svojo izjavo, da ji je žal, da so družinske vrednote, ki jih je zagovarjal nacizem, potisnjene ob stran. Nacisti so ženske spodbujali, da ostajajo doma, skrbijo za svoje može ter rojevajo in vzgajajo otroke. Številni so Hermanovo, ki zanika povezavo s skrajno desnico, obtožili, da je hujskaška, nevarna in neumna, anketa Forse pa je pokazala, da je kar četrtina Nemcev prepričanih, da so imeli nacisti tudi svoje dobre točke.

Ustaši podprli Gotovino
Ideologija neonacističnega gibanja na Hrvaškem temelji na pisanju Anteja Starčevića in Anteja Pavelića. Preporod ustaškega gibanja v povojni Hrvaški gre pripisati predvsem precejšnji finančni podpori Hrvaške demokratične zveze ustaških izseljencev.

Leta 1999 so zagrebški Trg žrtev fašizma na Hrvaškem preimenovali v Trg velikih Hrvatov in s tem poželi veliko kritike na račun hrvaškega odnosa do holokavsta. Leta 2000 je mestni svet trg spet preimenoval. Številne ulice na Hrvaškem so poimenovali po ustašu Miletu Budaku, kar je razjezilo predvsem srbsko manjšino na Hrvaškem, a so po letu 2002 večino teh ulic preimenovali. Med nekaterimi protesti so podporniki Anteja Gotovine in drugim osumljenih vojnih zločincev nosili nacioanalistične simbole in nosili slike Anteja Pavelića.

Zaradi Thompsona protestirali pri Mesiću
Neonacizmu pa se ne more izogniti niti glasba. Priljubljeni hrvaški pevec Thompson na svojih koncertih poje pesem "Jesenovac i Gradiška Stara", ki poveličuje ustaše in njihov genocid nad Srbi. Njegovega koncerta 17. maja letos v Zagrebu se je udeležilo 60.000 ljudi, številni med njimi pa so imeli oblečene ustaške uniforme in vzklikali ustaško geslo "Za dom spremni". Zaradi tega koncerta je jeruzalemski urad Centra Simona Wiesenthala javno protestiral pri hrvaškem predsedniku Stjepanu Mesiću.

Francija: "Manj levičarstva! Več fašizma!"
Med najbolj znanimi neonacističnimi organizacijami v Franciji je Bloc identitaire, ki ga je ustanovil nekdanji član skupine Unité Radical Christian Bouchet. Unité Radicale je bila razpuščena leta 2002 po poskusu atentata Maxima Brunerieja na tedanjega predsednika Jacquesa Chiraca. Bouchet je bil pred tem član Nouvelle Résistance, ki je sprva nasprotovala "nacionalnim konservativcem" Nacionalne fronte Jean-Maria Le Pena, nato pa je spremenila svojo strategijo in promovira geslo "Manj levičarstva! Več fašizma!".

T. V.