Glavna prednost jedrskih podmornic je njihov pogon, ki jim omogoča, da brez dodatnega goriva plujejo lahko tudi leta. Veliko novejših podmornic namreč v 25 letih njihovega delovanja niso nikoli oskrbovali z dodatnim gorivom. Njihove predhodnice so na površini plule na dizelski pogon, pri potopu pa so se vklapljali električni akumulatorji, ki so omogočali le nekaj dni trajajoč potop pri zelo majhni hitrosti. Če je bila hitrost večja, je lahko potop trajal nekaj ur. Jedrske podmornice takih težav nimajo, lahko pa te nastanejo, če se zgodi nesreča, saj lahko nastane velika ekološka katastrofa, ki je kljub nesrečam za zdaj še ni bilo.

V vojaškem smislu lahko podmornica prinese veliko prednost, kar se je izkazalo tudi med falklandsko vojno leta 1982, ko je britanska podmornica HMS Conqueror potopila argentinsko ladjo General Belgrano. Nato je argentinska mornarica ugotovila, da nima obrambe pred napadi podmornic, in v skladu s tem vse ladje umaknila v pristanišča.

Do danes je v oceanih potonilo osem jedrskih podmornic: dve ameriški, štiri sovjetske in dve ruski. Vse so potonile zaradi nesreče, le sovjetsko podmornico K-27, ki je nasedla v Karskem morju, so potopili namenoma, saj je bilo njeno popravilo nemogoče.

Nesreči ameriških podmornic
Aprila 1963 je potonila ameriška podmornica Thresher (SSN-593). Nesreča se je zgodila med poskusnimi potopi. Potem ko je voda vdrla v podmornico, so ugasnili motorji, hkrati pa se niso aktivirali niti zasilni balastni tanki -posledično je podmornica potonila skupaj z 129 ljudmi na krovu.

Podmornica Scorpion (SSN-589) je iz neznanega razloga potonila 22. maja 1968. O razlogih obstaja več teorij, najpogostejša pa pravi, da naj bi podmornica potonila zaradi napake na torpedu.

Sovjetske nesreče
Le dva dni pozneje je potonila že omenjena sovjetska podmornica K-27. Podmornica K-8, ki spada v razred November, je potonila 8. aprila 1970. Nesreča se je zgodila, ko so podmornico zaradi požara na njej vlekli iz divjih vod. Predtem so podmornico evakuirali, a so morali biti med vleko na njej navzoči strokovnjaki, ki pa so v nesreči - ta se je zgodila v Severnem Atlantskem oceanu - umrli.

Oktobra 1986 je bila v eksploziji poškodovana podmornica K-219 razreda Yankee I, nato pa je med vleko nenadoma potonila. Vso posadko so že pred nesrečo evakuirali, je pa bilo tako kot pri zgornji nesreči na podmornici šest strokovnjakov, ki so potonili skupaj s podmornico.

Aprila 1989 je v Barentsovem morju potonila podmornica K-278 Komsomolets, edina podmornica razreda Mike. Razlog za nesrečo je bil divji ogenj, pred potopom se je rešilo le pet mornarjev, 42 pa jih je umrlo.

V 20. stoletju na podmornicah umrlo skoraj 130 ljudi
Avgusta leta 2000 je zaradi eksplozije na krovu potonila podmornica K-141 Kursk, razreda Oscar II. Umrlo je vseh 118 članov posadke, nesreča pa se je prav tako zgodila v Barentsovem morju.

Tri leta pozneje je prav tako v Barentsovem morju potonila še ena podmornica iz sovjetskih časov razreda November. V hudi nevihti je odtrgalo pontone, ki so podmornico držali na gladini. Umrlo je 9 ljudi.

M. R.