Izraelski premier in palestinski predsednik sta se srečala drugič v zadnjih dveh tednih. Foto: EPA
Izraelski premier in palestinski predsednik sta se srečala drugič v zadnjih dveh tednih. Foto: EPA
Prebivalci nemirne Gaze se zdijo skorajda vdani v usodo in od pogajanj ne pričakujejo kaj dosti. Foto: EPA

Na pogajanjih v egiptovskem letovišču sta poleg izraelskega premierja in palestinskega predsednika sodelovala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ameriški bližnjevzhodni odposlanec George Mitchell.

Prvi krog pogajanj je bil 2. septembra v Washingtonu, strani pa sta se tedaj dogovorili, da se bosta srečevali vsaka dva tedna. To so sicer prva neposredna izraelsko-palestinska mirovna pogajanja po skoraj dveh letih.

Po besedah Mitchella sta se Netanjahu in Abas "pogajala v dobri veri" in sta "imela resno razpravo o ključnih vprašanjih, vendar pa ameriški odposlanec ni pojasnil o katerih. Glavna vprašanja na pogajalski mizi so varnost judovske države, meje prihodnje palestinske države, usoda palestinskih beguncev in prihodnost Jeruzalema.

Številne ovire in prepreke
Palestinska stran pred nadaljevanjem pogajanj opozarja, da utegnejo ta zastati, če Izrael ne bo podaljšal moratorija na gradnjo judovskih naselij na Zahodnem bregu, ki se izteče 26. septembra, in svari, da bo pogajanja protestno zapustila, če se bo gradnja na okupiranih območjih nadaljevala.

Netanjahu je v nedeljo povedal, da podaljšanje moratorija ne pride v poštev, saj bo treba vprašanje naselbin rešiti v okviru pogajanj. Kljub izteku moratorija pa bodo še naprej veljale nekatere omejitve pri gradnji, je še dejal. "Ne bomo zamrznili življenja prebivalcev," je zatrdil po poročanju BBC-ja. Podaljšanje moratorija podpira tudi Clintonova.

Apatični prebivalci Gaze
Še ena težava, ki jo imajo pogajalci, je, da je pri pogajanjih zastopan le en del palestinskih ozemelj, saj islamistično gibanje Hamas, ki nadzira Gazo, pogovorom nasprotuje.

Po poročanju BBC-jevega dopisnika se večina prebivalcev Gaze, ne glede na to, ali so podporniki Hamasa ali ne, zdi v najboljšem primeru skeptičnih, v najslabšem primeru pa so iz pogajanj izključeni ali pa jih nadaljevanje pogajanj preprosto ne zanima.

Izraelski premier je pred nadaljevanjem pogajanj znova poudaril tudi zahtevo, da bi arabske države morale priznati Izrael kot judovsko državo. Rešitev sicer vidi v "dveh nacionalnih državah, judovski in palestinski".

Na srečanju v Washingtonu sta oba voditelja izrazila pripravljenost na kompromis za dosego dogovora. Cilj pogajanj je sklenitev sporazuma o oblikovanju neodvisne palestinske države v roku enega leta.