Glede na izide vzporednih volitev se zmaga obeta koaliciji Netanjahujeve desne nacionalistične stranke Likud in nacionalistične stranke Izrael Bejtenu nekdanjega zunanjega ministra Avigdorja Libermana, ki je moral zaradi obtožb o poneverbah pred kratkim odstopiti.

Čeprav bo z 31 poslanskimi sedeži Netanjahujeva koalicija najmočnejša v knesetu, pa je to vseeno 11 poslancev manj kot v prejšnjem sklicu izraelskega parlamenta.

Stranke na desnem bloku so v 120-članskem knesetu zbrale od 61 do 62 poslanskih sedežev, medtem ko so levosredinske stranke osvojile med 58 in 59 poslancev.

Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstila nova sredinska sekularna stranka Ješ Atid, ki ji sledijo laburisti na tretjem mestu in skrajno desničarska stranka Habajt Hajehudi, ki jo vodi poslovnež Naftali Benet, nekdanji vodja kabineta premierja Netanjahuja.

Benet se zavzema za pripojitev ogromnega dela Zahodnega brega Izraelu ter zavrača možnost rešitve izraelsko-palestinskega vprašanja z dvema državama.

Ultraortodoksni stranki Šas in Združenje judaizem tore naj bi prejeli 12 oziroma šest sedežev. Sredinska Hatnua nekdanje zunanje ministrice Cipi Livni je dobila sedem poslancev, tako kot levičarska Merec.

Vzporedne volitve še kažejo, da so tri glavne stranke arabskih Izraelcev dobile devet sedežev, od tega štiri socialistična Hadaš, tri arabska nacionalistična Ram Tal in dva sekularna Balad.

Volitve je Netanjahu razpisal oktobra lani, ko parlament ni potrdil proračuna. Po objavi izidov vzporednih volitev je Netanjahu, ki se mu obeta tretji mandat na čelu izraelske vlade, dejal, da so se Izraelci odločili zanj kot premierja in ga zadolžili za oblikovanje čim širše koalicije.

Za sedeže v 120-članskem knesetu se je potegovalo 34 list, dvoodstotni volilni prag pa naj bo, kot kaže, uspelo prestopiti le polovici.

Mirovni proces ni bil v ospredju
Glede na to, da je od 5,5 milijona volilnih upravičencev tesna večina podprla desni blok, je upanje na oživitev zastalih mirovnih pogajanj s Palestinci precej majhno.

Zanimivo na tokratnih volitvah je bilo tudi to, da izraelsko-palestinski mirovni proces ni bil v ospredju kampanj političnih strank, ampak so glavno mesto prevzela gospodarska in socialna vprašanja.

Volitve je zaznamovala tudi visoka volilna udeležba. Po podatkih volilne komisije se je volitev dve uri pred zaprtjem volišč udeležilo 63,7 odstotka volivcev.