Na zasedanju parlamentarnega odbora, kjer so počastili izraelsko zavzetje vzhodnega Jeruzalema v šestdnevni vojni leta 1967, je Benjamin Netanjahu razložil, zakaj so Judje upravičeni do nadzora nad svetim mestom. Po njegovih besedah se ime Jeruzalem ali hebrejska različica imena Sion v Stari zavezi Svetega pisma pojavi kar 850-krat.
Vsem kritikom je Netanjahu predlagal, da sami preverijo, kolikokrat je Jeruzalem omenjen v svetih knjigah drugih verstev. Na ugovarjanje poslanca izraelske arabske manjšine je premier odgovoril z lekcijo iz primerjalne religiologije in mu pojasnil, da je Jeruzalem v Novi zavezi omenjen 142-krat, medtem ko 16 arabskih različic imena Jeruzalem ni nikoli omenjenih v Koranu. Ime svetega mesta se pojavi le v razširjeni interpretaciji Korana iz 12. stoletja in še to le v eni vrstici, pravi Netanjahu.
Na izjave Netanjahuja se je odzval glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat in jih označil za neokusne, saj taka uporaba vere spodbuja sovraštvo in strah. "Vzhodni Jeruzalem je okupirano palestinsko mesto in vzhodni Jeruzalem ne more biti še naprej okupiran, če si želimo miru," je dejal Erekat.
Boj za prestolnico
Status Jeruzalema je eno izmed najobčutljivejših vprašanj v mirovnih pogajanjih med Izraelci in Palestinci. Vzhodni del svetega mesta, kjer je tretje najpomembnejše islamsko svetišče, Palestinci vidijo kot prestolnico svoje neodvisne države, a Izraelci tega ne sprejemajo, saj je Jeruzalem za njih "večna in nedeljiva" prestolnica.
Do prvega stoletja našega štetja je bil Jeruzalem judovska prestolnica, a so ga nato uničili Rimljani in do sedmega stoletja je bilo mesto pod bizantinskim nadzorom, preden so ga zavzeli arabski muslimani. Za stoletje so mesto muslimanov iz rok iztrgali evropski križarji, a je temu sledilo sedem stoletij otomanske vladavine, ki se je končala leta 1917, ko so ga osvojili Britanci.
Pred britanskim umikom so Združeni narodi leta 1947 predlagali, da sveto mesto preide pod mednarodni nadzor, a so te načrte prekrižali boji, v katerih je Izrael leta 1948 osvojil zahodni del Jeruzalema in v vojni leta 1967 še vzhodni del, kjer je tudi staro mestno jedro in tam najsvetejši kraj za Jude - Zid objokovanja, ki naj bi predstavljal del starodavnega Davidovega templja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje