Po vojni, ki se je na hrvaškem ozemlju končala leta 1992, je sledilo nekaj manjših poskusov vojske naše južne sosede, da bi znova pridobila izgubljeno ozemlje Kninske krajine, ki so jo zasedli uporniški Srbi.

Priprave na Nevihto
Največji je bil operacija Blisk, ki se je zgodila 1. maja 1995 in ki je bila neke vrste priprava na večjo in bolj zahtevno Nevihto.

V nekaj dneh je Hrvaška vojska uspela osvoboditi večji del zahodne Slavonije. Še pred tem pa sta potekali dve pomembni vojaški akciji, imenovani Poletje 94 in 95. Z njima je vojska svoje enote razporedila nad Kninom, pri tem pa naj bi ji po nekaterih trditvah z obveščevalnimi podatki izdatno pomagala ameriška vojska.

Začetek z napadom na telekomunikacijo
Nevihta se je začela 4. avgusta leta 1995 ob peti uri zjutraj z močnim raketnim in topovskim napadom na južni fronti. Pred tem so po navodilih hrvaške enote morale ugasniti vse telekomunikacijske naprave, saj so po nekaterih trditvah v tem času Američani elektronsko prestregli in uničili telekomunikacijske naprave krajinskih Srbov.

V 48 urah 80 odstotkov ozemlja
Demoralizirani srbski vojaki se niso upirali dolgo časa in po prvem dnevu bojev je bil padec Knina le še vprašanje časa. Naslednjega dne je bila ob 12. uri objavljena novica, da je bil Knin osvobojen, vsega skupaj pa je bilo na južnem delu bojišča v manj kot 48 urah osvobojenega več kot 80 odstotkov ozemlja.

Krajina presekana na polovico
Tretji dan ofenzive, v nedeljo, so se hrvaške enote na meji z BiH-om srečale s petim korpusom bosanske vojske in na ta način Krajino presekale na polovico. Zjutraj so osvobodili še Petrinjo, pozno zvečer pa Glino. Za beg so lahko srbski civilisti uporabili koridor prek Dvora, vojska pa je bila popolnoma obkrožena.

Konec po štirih dneh
Zadnji dan operacije Nevihta je hrvaška vojska osvobodila Turanj in Tušilović, tako da so prebivalci Karlovca po štirih letih končno dočakali mir. Ob 18. uri pa je prišla tudi uradna naznanitev konca spopadov: takratni hrvaški minister za obrambo Gojko Šušak je razglasil konec vojaških akcij.

Še cel teden so potekale predaje srbskih vojakov. Tako se je v torek predal 21. korpus, katerega polkovnik Čedomir Bulat je hrvaški vojski čestital za zmago in jim predal svoje vojake skupaj s 13 tanki, 15 topovi in več vojaškimi vozili.

Velika številčna premoč Hrvatov
Razmerje sil med hrvaško vojsko in vojsko hrvaških Srbov je bilo v prid prve. V stalnem sestavu hrvaške vojske je bilo tisti čas 80.000 vojakov, še 120.000 pa so jih mobilizirali. Imeli so 350 tankov in približno 200 topov ter minometalcev. Na drugi strani pa je bila vojska krajinskih Srbov precej manj številčna.

Imela je 37.000 članov, ki so imeli 250 tankov in prav toliko topov in minometalcev. Le pri topništvu je bila vojska kninskih Srbov močnejša od hrvaške vojske, ki pa je bila v razmerju vojakov v velikanski prednosti, saj je bilo razmerje kar 5,41 hrvaškega vojaka na enega srbskega.

Množična izselitev Srbov
Dober teden dni po začetku akcije je minister za zdravstvo dr. Andrija Hebrang podal bilanco stanja hrvaške vojske: 174 vojakov je umrlo, 1.430 je bilo ranjenih. Večina Srbov iz Krajine je kljub pozivom hrvaškega predsednika Franje Tudjmana, da imajo po ustavi kot manjšina zagotovljene pravice, Hrvaško na poziv svojega vojaškega in političnega vodstva zapustila. Ukaz o evakuaciji Srbov iz Krajine je podpisal srbski general Mile Mrkšić, pa tudi predsednik Krajine Mile Martić.

Po hrvaških virih je Krajino zapustilo 90.000 Srbov, Združeni narodi trdijo, da naj bi jih odšlo 150.000, po srbskih virih pa je ta številka še precej višja, in sicer med 200.000 in 250.000. Ni znano, ali so v te številke vključeni tudi pripadniki srbskih vojaških enot – če niso, je ta številka višja za 40.000 ljudi. V desetih letih naj bi se jih vrnilo 100.000, vrnitev beguncev po Nevihti pa je ena bolj perečih točk hrvaškega približevanja Evropski uniji.

Zaradi Nevihte v čakalnici Evropske unije
Mednarodno sodišče za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, je za zločine proti človeštvu in kršenja pravil in zakonov vojne, ki so jih pod njegovim vodstvom storili hrvaški vojaki, obtožila hrvaškega generala Anteja Gotovino. Ta je še vedno na prostosti in zaradi tega je Evropska unija Hrvaški začasno zaprla vrata za začetek pogajanj za vstop v povezavo.

Ta bi se morala začeti 17. marca letos. Hrvaške oblasti trdijo, da ne vedo, kje je Gotovina. Predsednik Stipe Mesić trdi, da zaradi tega vprašanja vstop Hrvaške v povezavo ne more biti vzrok za prestavitev pogajanj z EU-jem za nedoločen čas, saj se bo mogoče zgodilo, da ga bodo en dan našli v Patagoniji, do takrat pa bo hrvaški ekonomiji in ugledu že narejena nepopravljiva krivica. Zatrdil je, da ne ve, ali je Gotovina v Patagoniji ali kjer koli drugje.