60-letni Nikolić velja za nacionalista. Nekdaj je bil eden izmed najtesnejših sodelavcev haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Foto: EPA
60-letni Nikolić velja za nacionalista. Nekdaj je bil eden izmed najtesnejših sodelavcev haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Foto: EPA
Nikolić se je rodil 15. februarja 1952 v Kragujevcu, kjer je končal srednjo tehnično šolo na smeri gradbeništvo. Diplomiral je na Fakulteti za ekonomijo in inženirski menedžment v Novem Sadu. Je poročen in ima dva odrasla sinova.

Na začetku 90. let preteklega stoletja je deloval v Narodni radikalni stranki. Na njegovo pobudo se je ta pozneje združila s Srbskim četniškim gibanjem Vojislava Šešlja, s čimer je februarja 1991 nastala Srbska radikalna stranka (SRS). Predsednik SRS-ja je postal Šešelj, Nikolić pa njegov podpredsednik. Z vseh funkcij v stranki je 6. septembra 2008 odstopil in čez mesec dni ustanovil SNS, ki ga je na ustanovni seji oktobra 2008 izbral za svojega predsednika. Zaradi političnega delovanja so ga leta 1995 obsodili na dvomesečno zaporno kazen, ki jo je prestal v zaporu v Gnjilanu.

Nikolić je od leta 1992 poslanec v srbski skupščini in edini poslanec, ki je bil po letu 1992 na vseh volitvah izvoljen v skupščino. Marca 1998 je bil imenovan za podpredsednika srbske vlade. S položaja je odstopil junija 1999, ko je srbska skupščina sprejela odločitev o prihodu tujih sil na Kosovo, a je takratni predsednik Srbije Milan Milutinović sprejel odlok, po katerem so vsi člani vlade ostali na položajih. Tako je bil Nikolić do avgusta 1999 podpredsednik vlade. Od avgusta 1999 je bil tudi podpredsednik zvezne vlade, ki jo je vodil Momir Bulatović. Maja 2007 je bil izvoljen za predsednika srbske narodne skupščine, a so ga že čez pet dni zamenjali.

Za predsednika Srbije je kandidiral štirikrat. Leta 2000 je bil tretji za Vojislavom Koštunico in Slobodanom Miloševićem, leta 2003 pa je dobil največ glasov, a zaradi premajhne volilne udeležbe ni postal predsednik. Na ponovljenih volitvah leta 2004 je v prvem krogu osvojil največ glasov, v drugem pa ga je premagal Boris Tadić. Na zadnjih volitvah leta 2008 je sicer dobil največ glasov, odkar se je udeleževal volitev (47,97 odstotka), a je vseeno znova izgubil proti Tadiću (50,31 odstotka), ki pa ga je v tretjem poskusu letos le premagal.
Boris Tadić
Poraz Tadića na predsedniških volitvah utegne spremeniti razmerja strank pri sestavljanju nove vlade. Foto: Reuters
Zmaga Nikolića političen potres
V Evropi odmeva Nikolićeva zmaga

Srbski volivci so odločali med dvema ključnima gesloma, ki sta jih v televizijskem soočenju promovirala dozdajšnji predsednik Boris Tadić - "Izberimo prihodnost naših otrok"- in nacionalist Nikolić - "Volivci, kaznujte Tadića". Očitno je bilo drugo geslo politično prepričljivejše, meni poznavalec Borut Šuklje.

Nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji je za STA dejal, da so Srbija in njeni državljani utrujeni od reform ter od evropskih širitvenih obljub. Tadić, nedvomno eden najpomembnejših voditeljev tega dela Evrope, je skušal prav s slednjim kompenzirati ključne posledice sprejetih strukturnih reform za standard državljanov, pa tudi javnomnenjske in politične posledice razglasitve samostojnosti Kosova. Skladno s tem je želel tudi vzpostaviti stabilne odnose z Evropsko unijo. "Bil je iskalec potrebnega družbenega kompromisa, ki pa je politično lahko nagrajen le v razvojno zelo stabilnih državah. Njegov politični kredo je bila evropska Srbija," meni Šuklje.

Tadić je v času naraščajočega evroskepticizma lahko računal predvsem na glasove evropsko usmerjenih volivcev, a za volilno udeležbo njegovih volivcev ni bilo dobro, da so mediji nekaj dni pred volitvami objavili, da mu vse javnomnenjske meritve kažejo visoko prednost pred Nikolićem, je prepričan Šuklje.

Mednarodni svetovalec za Jugovzhodno Evropo in Zahodni Balkan je izpostavil, da je Nikolić, dozdajšnji predsednik stranke, izrasle in odcepljene iz Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja, takoj po objavi neuradnih izidov pohitel s političnim stališčem do nespremenljivosti dozdajšnje politike Srbije do Evrope, kar je ključno stališče, ki ga je pričakoval evropski politični vrh. "Kako bo Nikolić to stališče povezal s prevladujočimi opredelitvami svojih volilnih političnih partnerjev, je zdaj ključno vprašanje, od katerega je odvisno tudi drugo, to je, kako se bo oblikovala nova srbska vlada. Obdobja, ko je bil Tadić kot nesporen politični voditelj na neki svojstven način tudi predsednik vlade v senci, je nedvoumno mimo," je dejal.

STUDIO OB SEDEMNAJSTIH O SRBIJI PO VOLITVAH
Kaj si lahko Srbi obetajo od novih oblasti? Kako daleč je Srbija na evropski poti? V kakšnem stanju je gospodarstvo in kakšna je vloga Srbije v regiji? Več o vsem tem so govorili v Studiu ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija. Vabljeni k poslušanju.

Politični analitik Slobodan Antonić je izide volitev označil kot "politični potres". Volitve so po njegovem mnenju prinesle "čisto nepričakovan izid". V nasprotju s tem, ko so se vladajoče stranke dobro odrezale na parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma, "so se morda volivci zdaj odločili, da jih nekoliko kaznujejo", je še dejal. Politični analitik Milan Nikolić pa je dejal, da bo srbska vladajoča koalicija, v kateri bo glavna os Srbska napredna stranka (SNS), zagotovo prinesla "počasnejši in previdnejši pristop Srbije do Evropske unije". Analitik Ognjen Pribičević je izrazil prepričanje, da je Tadić s porazom v drugem krogu "plačal ceno za izredno težke gospodarske in politične razmere v državi, kjer številni živijo v stiski, saj zaslužijo od 2.000 do 25.000 dinarjev" (od 177 do 222 evrov).

Sestavljanje nove vlade bolj zapleteno
Drugi analitiki opozarjajo, da bo Nikolićeva zmaga otežila sestavo nove vlade. Vodja Socialistične stranke (SPS) Ivica Dačić je dejal, da bodo pogovori o sestavi vlade "zdaj bolj zapleteni". Dačićev SPS je na parlamentarnih volitvah zasedel tretje mesto in je vse do nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev v pogajanjih za sestavo vlade veljal za jeziček na tehtnici. Na parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma je SNS sicer dobil večino glasov, a je Demokratska stranka (DS) od svojih nekdanjih partnerjev dobila obljubo, da bodo obnovili sodelovanje z njo, vendar so bile te obljube dane pred Tadićevim nedeljskim porazom.

Tadić utrujen od politične kohabitacije
Šuklje meni, da je glede na pravila parlamentarne demokracije pričakovati, da bo mandat za sestavo vlade Nikolić najprej ponudil svoji Srbski napredni stranki kot relativni zmagovalki parlamentarnih volitev. Tako se bo očitno ne glede na predvolilne zaveze vsaj del pogovorov o parlamentarni in vladni večini začel znova. Nikolić je pred volitvami na to temo povedal, da bo Srbija šele zdaj videla, kaj pomeni imeti močnega predsednika države in istočasno močnega predsednika vlade. Kot je navedel Šuklje, je Nikolić govoril o politični kohabitaciji.

Ta je mogoča, saj ima Tadićeva stranka ob spoštovanju dozdajšnjih dogovorov zadostno večino za sestavo vlade, meni Šuklje. Tadić je sicer v nedeljo po volitvah izrekel dva stavka, ki sta predmet različnih interpretacij; da ne bo predsednik nove srbske vlade in da je utrujen od političnih kohabitacij. Ob tem pa je dodal še, da je pripravljen prevzeti odgovornost za volilni poraz. "Prav od tega, kako razumeti povedano, pa je verjetno odvisen tudi nadaljnji tok dogodkov v Srbiji," je izpostavil Šuklje.

Nikolić se je rodil 15. februarja 1952 v Kragujevcu, kjer je končal srednjo tehnično šolo na smeri gradbeništvo. Diplomiral je na Fakulteti za ekonomijo in inženirski menedžment v Novem Sadu. Je poročen in ima dva odrasla sinova.

Na začetku 90. let preteklega stoletja je deloval v Narodni radikalni stranki. Na njegovo pobudo se je ta pozneje združila s Srbskim četniškim gibanjem Vojislava Šešlja, s čimer je februarja 1991 nastala Srbska radikalna stranka (SRS). Predsednik SRS-ja je postal Šešelj, Nikolić pa njegov podpredsednik. Z vseh funkcij v stranki je 6. septembra 2008 odstopil in čez mesec dni ustanovil SNS, ki ga je na ustanovni seji oktobra 2008 izbral za svojega predsednika. Zaradi političnega delovanja so ga leta 1995 obsodili na dvomesečno zaporno kazen, ki jo je prestal v zaporu v Gnjilanu.

Nikolić je od leta 1992 poslanec v srbski skupščini in edini poslanec, ki je bil po letu 1992 na vseh volitvah izvoljen v skupščino. Marca 1998 je bil imenovan za podpredsednika srbske vlade. S položaja je odstopil junija 1999, ko je srbska skupščina sprejela odločitev o prihodu tujih sil na Kosovo, a je takratni predsednik Srbije Milan Milutinović sprejel odlok, po katerem so vsi člani vlade ostali na položajih. Tako je bil Nikolić do avgusta 1999 podpredsednik vlade. Od avgusta 1999 je bil tudi podpredsednik zvezne vlade, ki jo je vodil Momir Bulatović. Maja 2007 je bil izvoljen za predsednika srbske narodne skupščine, a so ga že čez pet dni zamenjali.

Za predsednika Srbije je kandidiral štirikrat. Leta 2000 je bil tretji za Vojislavom Koštunico in Slobodanom Miloševićem, leta 2003 pa je dobil največ glasov, a zaradi premajhne volilne udeležbe ni postal predsednik. Na ponovljenih volitvah leta 2004 je v prvem krogu osvojil največ glasov, v drugem pa ga je premagal Boris Tadić. Na zadnjih volitvah leta 2008 je sicer dobil največ glasov, odkar se je udeleževal volitev (47,97 odstotka), a je vseeno znova izgubil proti Tadiću (50,31 odstotka), ki pa ga je v tretjem poskusu letos le premagal.
Zmaga Nikolića političen potres
V Evropi odmeva Nikolićeva zmaga