Najvišji predstavnik nigerijske vojske, načelnik nigerijskega obrambnega štaba Alex Badeh je novinarjem, ki so se zbrali v nigerijski prestolnici Abuja, povedal, da vedo, kje dekleta so, vendar kraja še ne morejo razkriti. "Dobre novice glede deklet so, da vemo, kje so. Ne bomo pa tvegali in jih skušali rešiti s silo," je še dodal. "Ne moremo ubiti deklic zato, da bi jih rešili," je povedal in zagotovil, da jih bodo dobili nazaj.

BBC je poročal, da so pred nekaj dnevi dobili informacijo, da naj bi bil dogovor o izpustitvi deklic tik pred podpisom, a se je nigerijska vlada v zadnjem trenutku premislila. Odposlanec vlade naj bi se dobil s predstavniki islamistične skupine in obiskal kraj, kjer zadržujejo deklice, ter se dogovoril, da bi 50 deklic izpustili v zameno za 100 zapornikov skupine Boko Haram, nato pa se je nigerijski predsednik Goodluck Jonathan odločil, da dogovora ne bo podpisal. Zakaj se je tako odločil, ni jasno.

Boko Haram na črni listi Združenih narodov
Varnostni svet Združenih narodov je pred nekaj dnevi uvedel sankcije proti nigerijski skrajni skupini Boko Haram in jo tudi uradno razglasil za teroristično organizacijo. Boko Haram v Nigeriji izvaja teroristične akcije, med katerimi zdaj najbolj odmeva aprilska ugrabitev več kot 200 srednješolk, ki jih nameravajo prodati v suženjstvo.

Vse od ugrabitve deklic se v nigerijskih mestih vrstijo protesti ljudi, ki zahtevajo njihovo izpustitev, ugrabitev pa je zdramila tudi mednarodno skupnost in nigerijsko vlado, ki je dobila pomoč tudi od ameriške vojske, strokovno pomoč pa iz Velike Britanije, Francije in Izraela.

Deklice so spreobrnili v islam
276 deklic so 14. aprila v kraju Čibok na severovzhodu Nigerije ugrabili pripadniki islamistične skupine Boko Haram. 53 deklicam je uspelo pobegniti, druge pa naj bi zadrževali v oddaljenem gozdu v zvezni deželi Borno, ki je blizu meje s Čadom in Kamerunom.

Skupina Boko Haram je ob priznanju, da je ugrabila deklice, povedala, da nikoli ne bi smele biti v šoli, ampak da bi se morale poročiti. Skupina je zagrozila, da bo deklice prodala kot sužnje. Večina deklic, ki so jih ugrabili, je bilo kristjank, ki so jih spreobrnili v islam, med njimi pa so bile tudi muslimanke. Živele so v skupnosti, v kateri živijo pripadniki obeh veroizpovedi.