Dan pred 13. obletnico pokola okoli 8.000 Muslimanov v Srebrenici, ki je bila med vojno v BiH-u varovano območje pod okriljem ZN-a, je okrajno sodišče na Nizozemskem odločilo, da ni pristojno za razsojanje v civilni tožbi proti ZN-u, saj ga v skladu z ustanovno listino, ki so jo sprejele vse države članice, ščiti imuniteta pred sodnimi postopki na nacionalnih sodiščih.

Odvetniki več kot 6.000 svojcev žrtev največjega pokola na evropskih tleh po drugi svetovni vojni zagovarjajo stališče, da imuniteta ZN-a ni brez meja in po njihovem mnenju ne velja v primeru genocida. Napovedali so, da se bodo na odločitev sodišča pritožili, in se v primeru ponovnega neuspeha obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Svojci so se za zahtevo po odškodnini in tožbo na nizozemskem sodišču odločili, ker so bili v času pokola leta 1995 za zaščito muslimanske enklave Srebrenica zadolženi nizozemski pripadniki ZN-a, ki silam bosanskih Srbov niso preprečili napada na mesto, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov.

Srbska ofenziva na Srebrenico se je začela 9. julija in že dva dni pozneje je mesto padlo v roke srbskih vojakov, ki so se nato znesli nad muslimani. Skoraj 8.000 moških in fantov so naložili na tovornjake, jih odpeljali in usmrtili, njihova trupla pa zakopali v množična grobišča v okolici, ki jih odkrivajo še danes.

Nizozemci se izgovarjajo na ZN
Zaradi pokola v Srebrenici je v postopku še civilna tožba proti nizozemski državi, pri čemer naj bi bila obsodba znana septembra. Nizozemska je vseskozi zatrjevala, da Muslimanov niso pustili na cedilu, ampak je nizozemske vojake zapustil ZN, ki ni zagotovil nujno potrebne zračne podpore. S tem se ne strinjajo svojci, ki trdijo, da so nizozemski poveljniki ukinili zračno podporo v strahu za življenja svojih vojakov.

Nizozemska poudarja, da pomaga pri povojni obnovi Srebrenice, vendar se ne počuti krive, saj po njenem mnenju krivda leži pri bosanskih Srbih.

Rusi bi takoj ukinili haaško sodišče
Rusija se je zavzela za čimprejšnjo ukinitev haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi njegove pristranskosti. Pri svoji zahtevi je rusko zunanje ministrstvo izpostavilo primer muslimanskega poveljnika Naserja Orića, pri katerem je haaško sodišče pred tednom dni izničilo prvotno obsodbo.

Orić je bil pred dvema letoma obsojen na dve leti zapora, ker ni preprečil mučenja in pobojev bosanskih Srbov pri Srebrenici med letoma 1992 in 1993. Haaško sodišče je obsodbo izničilo, ker tožilstvo ni predstavilo dovolj dokazov, da bi lahko za zločine, ki so se po mnenju sodišča nedvomno zgodili, obsodili Orića.

Rusija meni, da je bila bila prvotno dosojena kazen blaga, njeno izničenje pa jasno kaže, da sodišču manjka nepristranskosti. Srbija je že leta 2006 prvotno obsodbo označila za posmeh pravici in dokaz, da je sodišče usmerjeno proti Srbiji.

Sodišču se izteka čas
Haaško sodišče načrtuje, da bodo vsa sojenja končali do konca leta in do konca leta 2010 še vse pritožbene postopke. Do zdaj je bilo obsojenih več kot 50 osumljencev, na begu pa jih le še peščica, a med njimi na žalost glavna obtoženca Radovan Karadžić in Ratko Mladić.

G. V.