"Ko je Abij Ahmed aprila leta 2018 postal etiopski premier, je jasno povedal, da želi obuditi mirovna pogajanja z Eritrejo. V tesnem sodelovanju z eritrejskim predsednikom je Ahmed hitro sestavil ključne točke mirovnega sporazuma za konec dolgoletnega zastoja med dvema državama. Temelj za preboj je bil Ahmedova pripravljenost, da sprejme odločitev mednarodne komisije za meje leta 2002," je v obrazložitvi sporočil norveški odbor za Nobelovo nagrado.

Odbor je dodal, da upa, da bo mirovni sporazum prinesel pozitivne spremembe za vse Etiopijce in Eritrejce. Poleg tega so Ahmeda pohvalili, da je začel več reform, ki so "državljanom dale upanje za boljšo prihodnost" – odpravil je izredne razmere v državi, pomilostil več tisoč političnih zapornikov, odpravil medijsko cenzuro, priznal do zdaj nezakonite opozicijske skupine, odstranil vojaške in civilne pomembneže, obtožene korupcije, ter močno povečal vpliv žensk v etiopskem političnem in družbenem življenju.

Poleg tega so Ahmeda pohvalili, ker je pripomogel k miru in spravi tudi v drugih državah vzhodne in severovzhodne Afrike, kot na primer pri normalizaciji odnosov med Eritrejo in Džibutijem, posredoval je med Kenijo in Somalijo ter spodbudil sprte strani v Sudanu, da so se vrnile za pogajalsko mizo.

Iz Ahmedovega urada so se odzvali, da so "ponosni kot celoten narod". Ahmed sam je nato dejal, da je "počaščen in vesel", in izrazil upanje, da bo nagrada navdih za mirovna prizadevanja na njegovi celini. Kot je dejal, si lahko predstavlja, da bodo zdaj tudi drugi afriški voditelji začeli razmišljati, da se v Afriki da delati za vzpostavitev miru.

Na morebitne pomisleke, da je zdaj še prezgodaj za nagrado Ahmedu, pa je predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen dejala, da njegova prizadevanja že zdaj zaslužijo priznanje in potrebujejo spodbudo. Nagrada bo po njenih besedah prispevala h krepitvi bratstva med državami na območju.

Odzivi: Nagrada kot spodbuda za spremembe in spravo

Iz sveta se danes vrstijo pozitivni odzivi na odločitev Nobelovega odbora. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da je Abij Ahmed lep zgled afriškim državam in drugim, ki skušajo premostiti napetosti iz preteklosti in želijo na prvo mesto postaviti interes prebivalstva. V izjavi za medije je še dejal, da je zgodovinsko izboljšanje odnosov med Etiopijo in Eritrejo odprlo nove možnosti za varnost in stabilnost v regiji.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je sporočila, da je letošnja Nobelova nagrada priznanje pogumnemu moškemu in generaciji Afričanov, ki si prizadevajo za spremembe in spravo. "Njegova vodilna vloga pri vzpostavitvi dialoga med Etiopijo in Eritrejo vzbuja upanje ne le v teh dveh državah, temveč v celotni regiji na vsej celini. Pokazal je, da je kljub dolgemu in zahtevnemu postopku sprave mir vedno mogoč, tudi po več desetletjih konflikta." EU podpira pozitivne spremembe, ki jih premier prinaša Etiopiji in Afriškemu rogu, ter bo državo in regijo še naprej spodbujal na njeni poti k miru, je še poudarila Mogherinijeva.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International pa je sporočila, da bi morala nagrada spodbuditi Abija Ahmeda, da sprejme še več reform za več človekovih pravic. "Ta nagrada je priznanje pomembnemu delu premierja, ki je po desetletjih zatiranja začel reforme za človekove pravice v Etiopiji. A delo Abija Ahmeda še zdaleč ni končano," je opozorila.

ZDA so etiopskemu premierju čestitale, ker je postal stoti dobitnik Nobelove nagrade za mir. "ZDA ostajajo zavezane podpori etiopskemu ljudstvu in vladi pri gradnji demokratične in obetavne prihodnosti," piše v sporočilu ameriškega veleposlaništva v Adis Abebi.

Odcepitev Eritreje od Etiopije

Eritreja je osamosvojitev od Etiopije po 30-letnem prizadevanju uradno razglasila maja 1993. Pet let zatem se je med državama začela najbolj krvava vojna na obmejnih območjih v Afriki, v kateri je umrlo več deset tisoč ljudi, bojevanje pa je sprožilo množično razseljevanje ljudi in ločevanje družin.

Ob posredovanju posebne komisije sta državi v Haagu podpisali sporazum o "prenehanju sovražnosti" leta 2000, dve leti zatem pa je komisija razglasila zadnjo sodbo, po kateri sporna ozemlja pripadajo Eritreji. Državi sta takrat pretrgali vse stike.

Ko je aprila vodenje etiopske vlade prevzel Ahmed, je vlada nepričakovano sprejela dogovor o meji in državi sta julija podpisali mirovni sporazum posebne komisije iz leta 2002, ki obmejna vojna območja, vključno z mestom Badme, dodeljuje severni sosedi Eritreji. Voditelja obeh držav sta se od takrat tudi večkrat srečala.

Otoplitev odnosov med Etiopijo in Eritrejo je sprožila pestro diplomatsko dogajanje na Afriškem rogu. Somalija in Eritreja sta po letih sovražnosti vzpostavili diplomatske odnose, napetosti pa so se zmanjšale tudi med Eritrejo in Džibutijem.

Ahmed je postal 24. afriški prejemnik Nobelove nagrade za mir. Lani jo je prejel zdravnik iz Konga Denis Mukwege (in iraška aktivistka Nadia Murad), v 21. stoletju pa tudi Liberijki Leymah Gbowee in Ellen Johnson Sirleaf leta 2011, Mohamed El Baradej leta in 2005, Wangari Maathai leta 2004 in Kofi Anan leta 2001.

Mediji omenjali predvsem Thunbergovo

Pred razglasitvijo sta se kot glavna kandidata za nagrado omenjala prav Ahmed in 16-letna švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je postala obraz svetovnega gibanja za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Če bi Thunbergova res dobila nagrado, bi s 16 leti postala najmlajša dobitnica te nagrade.

V ponedeljek še Nobelova nagrada za ekonomijo

Teden razglasitev Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino, v torek je sledila nagrada za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za književnost za leti 2018 in 2019, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek razglasili nagrado za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu. Nagrajenci bodo prejeli devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če jih je več, si to vsoto razdelijo.