"Vsa zadeva kaže, da je neprišteven," je dejal Geir Lippestad in dodal, da je še prezgodaj, da bi vedeli, ali se bo na sojenju skliceval na neprištevnost. Na vprašanje, ali je Breivik pokazal empatijo z žrtvami svojega morilskega pohoda, je Lippestad odvrnil, da ne, povedal pa je, da ga je Breivik vprašal, koliko ljudi je ubil, saj po aretaciji nima pravega stika z zunanjim svetom.

Lippestad je na novinarski konferenci povedal, da je Breiviku žal za njegova dejanja, ki pa so bila po njegovem mnenju nujna. Povedal je, da je želel Breivik "z napadom rešiti Evropo pred muslimansko kolonizacijo".

"Razumeli me bodo čez 60 let"
Napadalec naj bi zase mislil, da je odrešenik. "Sovraži vse zahodne ideje in vrednote demokracije ... Pričakuje, da je to začetek vojne, ki bo trajala 60 let," je dejal odvetnik. Po njegovih besedah je Breivik prepričan, da ga bo svet razumel šele čez 60 let.

Odvetnik je še povedal, da je Breivik pred svojim morilskim pohodom zaužil "nekakšna mamila", da bi ohranil moč in budnost. Izrazil je tudi presenečenje, da mu je napad uspel in da ga policisti niso ubili, ko je moril na otoku Utoya ali med ponedeljkovo potjo na sodišče. Breivik je odvetniku povedal tudi, da je bil član protiislamske mreže, ki ima dve celici na Norveškem in nekaj celic v tujini. "Kje, ne vem," je povedal odvetnik.

"Ne vem, zakaj si me je izbral"
Odvetnik Lippestad, ki je sicer član vladajoče laburistične stranke, je Breivikova dejanja označil za absurdna in grozljiva. Zatrdil je, da ne ve, zakaj si ga je 32-letni napadalec izbral za svojega zagovornika.

Prva štiri imena žrtev že v javnosti
Policija je objavila prva štiri imena žrtev Breivikovih napadov, javnosti pa je poleg imen zaupala še starost in rojstne kraje treh žrtev bombnega napada v vladni četrti v Oslu in ene žrtve strelskega pohoda na otoku Utoya. Načelnik policije v Oslu Arnstein Gjengedal je povedal, da bodo imena objavljali postopoma, potem ko bodo najprej obvestili družine umrlih.

Imena in fotografije 16 žrtev napadov je že objavil norveški časnik Dagbladet, ki naj bi mu podatke o ubitih ali pogrešanih zaupali prijatelji in sorodniki slednjih.

Podmladek napovedal, da bo obnovil mladinski tabor
Na petkov napad na udeležence počitniškega tabora podmladka norveške laburistične stranke so se odzvali tudi v tem podmladku. "To je bil napad na vse nas," je povedal vodja podmladka Eskil Andersen in zatrdil, da bo "Utoya za vedno ostala naš otok", ki ga bodo člani podmladka lastnoročno obnovili. Ob tem ni povedal, kdaj bodo začeli z obnovitvenimi deli, dejal je le, da se bodo organizaciji projekta posvetili po izteku vsedržavnega žalovanja.

Po očitkih zdaj hvale policije
Kljub očitkom o prepočasnem odzivu policije na morilski pohod Andersa Behringa Breivika je norveški pravosodni minister delo policije označil za fantastično. "Pomembno je, da imamo odprt in kritičen pristop ... a čas je za vse," je dejal minister Knut Storberget po pogovoru z načelnikom policije v Oslu, potem ko so se v medijih pojavili številni očitki glede odziva policija na petkova bombni napad in streljanje na otoku Utoya, ko je umrlo 76 ljudi.

Najprej policija ni imela primernega čolna za pot na otok v bližini Osla, saj je vanj vdrla voda, ko so naložili svojo opremo, nato pa so pripadniki posebnih enot potrebovali več kot eno uro, da so dosegli otok, na katerem je Breivik hladnokrvno streljal na udeležence tabora podmladka vladajoče laburistične stranke.

Oblasti so šele v ponedeljek sporočile natančno število ubitih v tragediji in prvotno številko 93 zmanjšale na 76.

Storberget je zanikal navedbe, da se policija ni zmenila za grožnje desničarskih skrajnežev na Norveškem. "Zavračam namige, da skrajne desnice nismo imeli pod drobnogledom," je zatrdil.

Breivik pripravljen na življenje v zaporu
Norveški tožilci medtem razmišljajo, ali bi lahko Breiviku sodili za zločin proti človečnosti. Sistematično ubiti skupino civilistov je temeljni kriterij za obtožbo za zločin proti človečnosti, je pojasnil profesor kazenskega prava na univerzi v Oslu Staale Eskeland.

Za zločin proti človečnosti je zagrožena kazen 30 let zapora. Breiviku, ki mu je sodnik v ponedeljek prisodil osemtedenski pripor, zaradi obtožb o terorizmu trenutno grozi 21 let zapora. Sam je sicer dejal, da pričakuje in je pripravljen na bivanje v zaporu do konca svojega življenja.

"Širokoustenje psihopatskega 'fantazista'"
Čeprav je Breivik govoril o še "dveh spečih celicah", pa policija meni, da je verjetno deloval sam. "Menimo, da ima osumljeni zelo nizko raven kredibilnosti, vendar si nihče od nas ne upa popolnoma izključiti ničesar," je dejal vir blizu preiskavi.

Preiskovalci tudi dvomijo, da je Breivik del širše skrajnodesničarske mreže protiislamskih "križarjev", in v njegovih trditvah vidijo širokoustenje psihopatskega "fantazista", ki je že v svojem manifestu napisal, da je pretiravanje način za sejanje zmede med preiskovalce.

Britanska policija vseeno preiskuje navedbe Breivika, da naj bi bil povezan z britanskimi desničarskimi skrajneži in da naj bi načrtoval tudi napade v Veliki Britaniji. V ta namen je na Norveško odpotoval predstavnik Scotland Yarda.

"Hipnotičen učinek Norvežana"
Britanski mediji poročajo, da se je Breivik lani med drugim udeležil shoda skrajno desničarskega gibanja English Defence Legaue (EDL) in da je bil s člani gibanja v rednih stikih prek elektronske pošte. Po navedbah enega izmed članov gibanja je imel Norvežan "hipnotičen učinek" na ljudi.

Vodja EDL-ja Stephen Lennon je napada na Norveškem obsodil in zanikal kakršne koli stike z Breivikom. Vseeno je Lennon opozoril, da bi se podoben napad "v prihodnjih od petih do desetih letih" lahko zgodil tudi v Veliki Britaniji.