"Bomba in naboji naj bi spremenili Norveško. Norveško ljudstvo je odgovorilo z obrambo svojih vrednot. Morilcu je spodletelo, ljudje so zmagali," je ob prvi obletnici najbolj krvavega napada v povojni zgodovini Norveške dejal Stoltenberg.

Norvežane je natanko pred letom dni pretresel napad, kakršnemu še niso bili priča. Kljub napadom pa prebivalci mirne skandinavske države še naprej zaupajo v demokracijo in vztrajajo pri svoji odprti družbi.

Spominske slovesnosti s polaganjem venca v Oslu se je udeležil tudi norveški kralj Harald V., medtem ko so se preživeli napada na otoku Utoya, kjer je Breivik vzel življenje 69 članom podmladka norveških laburistov, in njihovi svojci zbrali na spominski slovesnosti na otoku.
"Četudi nosimo težko breme, še vedno stojimo," je na Utoyi dejal vodja podmladka norveških laburistov Eskil Pedersen, ki je tudi sam pred letom dni za las ušel smrti. "Vzel nam je nekatere od naših najčudovitejših vrtnic, a ni mu uspelo ustaviti pomladi," je še poudaril v nagovoru pred približno tisoč člani podmladka, ki so se zbrali, da bi počastili spomin na mrtve tovariše.

Nevarnost sovražnega govora
Slovesnost na Utoyi se je začela z minuto molka, s pesmijo pa je nastopilo tudi dekle, ki je videlo, kako je njen fant padel pod Breivikovimi streli. Prišel je tudi premier Stoltenberg.

"Celo leto kasneje je težko izmeriti trpljenje in strah, ki sta 22. julija lani zajela Utoyo," je Stoltenberg poudaril na slovesnosti, po kateri se je srečal z družinami Breivikovih žrtev in v spomin nanje položil še en venec.

Posebej je v govoru na Utoyi opozoril na nevarnost sovražnega govora na spletu, na katerem je veliko časa pred napadoma preživel tudi Breivik. "Splet je preplavljen s šikanoznimi napadi. Predolgo smo te izraze sovraštva spregledovali. Ne moremo in nočemo si več zapirati oči," je poudaril norveški premier.

Poleg polaganja vencev in spominskih slovesnosti na obeh prizoriščih napadov Norvežani prvo obletnico tragedije obeležujejo z bogoslužji po vsej državi in večernim koncertom blizu mestne hiše v Oslu.

Obletnice tragičnih dogodkov na Norveškem se je danes spomnila tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je Norvežanom poslala izraze sočutja.

Napad Norveško ovil v črnino
Utoya in napad pred vladno četrtjo, kjer je tistega dne ob 15.26 razneslo skoraj tono težko bombo, ki je pod seboj pokopala osem življenj, sta Norveško zaznamovala za vedno.

''Postala sta del norveške identitete in zgodovine,'' pravi Stoltenberg, ki v javnosti Andersa Behringa Breivika ne poimenuje po imenu, temveč ga naslavlja z ''on''. Premier se bo po skupja s kraljevo družino udeležil še maše v katedrali v prestolnici, na Utoyi pa nagovoril podmladek laburistov, ki je v času napada na otoku organiziral tabor.

Breivikov manifest
Preden je policija tistega črnega petka okoli 18.30 aretirala Breivika, je ta na okoli tisoč spletnih naslovov poslal 1.500 strani dolg manifest, v katerem je predstavil svojo ideologijo proti multikulturnosti in islamu.

"Napadi 22. julija so bili preventivni, zato ne morem priznati kazenske odgovornosti," je dejal Breivik na desetdnevnem sojenju, kjer je svoj zločin v celoti priznal in upal, da ga bo sodišče priznalo za prištevnega, saj bi njegov manifest le tako dobil veljavo.

Med drugim je med sojenjem norveškemu tabloidu Verdans Gang poslal pismo, v katerem je zapisal, da bi bilo "huje kot smrt", če bi ga zaprli na psihiatrični oddelek. "Poslati političnega aktivista v norišnico je bolj sadistično in zlobneje, kot če bi ga ubili," je zapisal.

Hladnokrvnemu množičnemu morilcu, ki se je vdal že na dan napadov, bodo sodbo predvidoma izrekli 24. avgusta. Breivik, ki na deset tednov trajajočem sojenju ni kazal čustev, je ves čas vztrajal, da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in "muslimanski invaziji" na Evropo. Sodniki bodo morali odločiti, ali je bil med dejanjem prišteven in ga poslati v zapor, ali pa bodo zanj odredili psihiatrično oskrbo.
"Več demokracije"
Besede premierja Stoltenberga v prvem odzivu po tragediji, da bo Norveška odgovorila z "več demokracije", so postale antološke. V postenajstoseptembrskem svetu pa očitno tudi nerazumljene.
"Ali odzivanje z odprtostjo daje fanatičnim stališčem dodaten zagon? Ali s tem tvegamo razmah ektremističnih gibanj? Zakaj ne bi ustvarili specializirane, zaprte pravne podlage?"

Vse to so sogovorniki v preteklem letu spraševali norveškega zunanjega ministra. Jonas Gahr Stoere v New York Timesu pred dnevi odgovarja: "Javni sodni pregon ekstremistov, ki so zagrešili zločin, osvetli dejstvo, da so šokantna dejanja zagrešila človeška bitja." "Osama bin Laden je Zahod uspešno potisnil v uporabo izrednih dejanj in pooblastil, ki so bila mestoma neskladna z zavezami o sppoštovanju človekovih pravic in demokracije."

"Javna razprava je najmočnejše orodje v uporu proti ekstremizmom. Mmogo bolj nevarna je pot njihovega potiskanja v ozadje, kjer lahko uspevajo brez konkurence."
Je pa vendarle potrebno dodati, da je pristojno norveško ministrstvo v zakonodajno obravnavo prav v teh dneh vložilo strožjo protiteroristično zakonodajo.