Uradno naj bi sicer šlo za poklon spominu vseh žrtev okupacije, politični nasprotniki vladajoče stranke Fidesz in judovska skupnost pa so prepričani, da gre prej za obujanje spomina na okupatorje in njihove somišljenike.

Spomenik na budimpeškem Trgu svobode naj bi imel podobo nadangela Gabriela z nemškim imperialnim orlom, kar pri nasprotnikih vladajoče madžarske desnice vzbuja pomisleke o protiokupacijski sporočilnosti spominskega znamenja.

Župan Budimpešte Antal Rogan, član stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana, je sicer že pozimi, ko je zamisel prišla v javnost, zatrdil, da bo spomenik zaznamoval trenutek, ko je Madžarska izgubila svojo suverenost, in obenem spomnil na vse žrtve vojne - na umrle, izgnane, mučene. Tudi na pol milijona madžarskih Judov, žrtev holokavsta.

Opozorila, da se zgodovina drugače interpretira
Kritična madžarska javnost nasprotuje takšnemu poenotenju žrtev, opozarja na preinterpretacijo zgodovine, v socialistični stranki pa so sploh prepričani, da gre za spomin na povezovanje nemških in madžarskih nacistov, saj je bila med drugo svetovno vojno Madžarska tudi do okupacije, s katero so se dejansko začele deportacije Judov, satelitska država tretjega rajha.

Zanimivo pa je stališče vladnega komisarja za kulturne projekte Laszla Simona, ki je ta teden izjavil, da si admiral Miklos Horthy, ki je kot regent vodil Madžarsko od marca 1920 do oktobra 1944, spomenika ne zasluži. In to prav zaradi svoje vloge po okupaciji, ki je za Simona pomenila veliko tragedijo za Madžarsko in še posebej za njene Jude. Ampak admiral Horthy v danih razmerah ni prav podpiral deportacij Judov, nemške oblasti pa so ga odstavile in poslale na Bavarsko takoj, ko je podal izjavo o izstopu Madžarske iz zveze sil osi in se začel pogajati z Rdečo armado o premirju.

Pregreto ozračje po volitvah
Razprave o spomenikih so samo del pregretega političnega ozračja na Madžarskem, ki ga prepričljiva zmaga Fidesza na aprilskih volitvah ni umirila. Poleg spomenikov javnost vznemirjajo tudi volilna pravila, ki bodo določala potek za jesen napovedanih lokalnih volitev, ter pravice istospolno usmerjenih oz. njihov vpliv na kulturo na Madžarskem.
To sicer ni prvi tovrstni spomenik v Budimpešti, na katerega letijo očitki redefiniranja zgodovine - leta 2002 je desna vlada Viktorja Orbana odprla t. i. "Hišo terorja", kontroverzni muzej o nasilju totalitarističnih režimov, ki pa se v daleč največjem obsegu posveča komunističnim zločinom, fašistični pa so v manjšini.