Skrajni rok za izvedbo referenduma je november 2018. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem izrazil upanje, da Nova Kaledonija ostane del Francije, in dodal, da je francoska navzočnost tam nujna za zagotavljanje miru in razvoja, poroča Guardian. Opozoril je, da se Nova Kaledonija bori z visoko stopnjo brezposelnosti, kriminala med mladimi in neuspešnim sistemom izobraževanja.

Francoski premier Edouard Philippe je dejal, da so na dvodnevnih pogovorih "dosegli politični dogovor, poleg tega pa tudi zaupanje, ki je morda prav tako pomembno". Novo Kaledonijo bo Philippe obiskal še ta mesec. Pojasnil je, da so dosegli dogovor o velikosti volilnega telesa, lokacijah volišč in navzočnosti opazovalcev Združenih narodov. Določiti morajo še točno referendumsko vprašanje.

Konec 80. let prejšnjega stoletja so v Novi Kaledoniji izbruhnili spopadi med avtohtonimi prebivalci Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.

Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje z 275.000 prebivalci dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, ki določa, da je treba referendum o neodvisnosti izvesti najpozneje leta 2018.

Tretja samostojna kolonija?
Če bo večina 275.000 prebivalcev, med katerimi je 45 odstotkov Kanakov, glasovala za neodvisnost, bo Nova Kaledonija po Džibutiju leta 1977 in Vanuatuju leta 1980 tretje francosko ozemlje, ki se bo odcepilo od Francije.

Kaledonijo je leta 1774 poimenoval kapitan James Cook, saj ga je spominjala na Škotsko (latinsko Caledonia). Leta 1853 je ozemlje več kot 20.000 kilometrov oddaljeno od Francije Napoleon III. oklical za francoskega in tam ustvaril kolonijo. V Novi Kaledoniji je kar četrtina svetovnih zalog niklja.

Referendum kot povod za spore med Kanaki in Evropejci?
Nova Kaledonija ima po dva poslanca v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta. Ima tudi svoj kongres, ki voli izvršno oblast s pristojnostmi na področjih policije, izobraževanja in lokalne uprave. Morebitna odločitev za neodvisnost bi po poročanju Guardiana povzročila huda nesoglasja in lahko vodila v spopade med avtohtonim prebivalstvom in etničnimi Evropejci, ki živijo na otoku.