Slovenska država je 20 let financirala gradnjo avtocest, ki so bile ponos slovenskega gradbeništva, a danes je stanje v družbi za avtoceste nevzdržno, kar je te dni priznal tudi slovenski minister za promet Patrick Vlačič, o stanju naših avtocest in njihovem financiranju črnogledo piše Denis Romac.

Čeprav se v poletnih mesecih skozi Slovenijo valijo kolone turistov in bi se morali zaradi množice prodanih vinjet pri nas meti roke, pa je letos drugače, saj je končna bilanca našega avtocestnega križa porazna, ugotavljajo pri sosedih in dodajajo, da bi morala gradnja našega avtocestnega križa stati dve milijarde dolarjev, vendar se je ta strošek na koncu povečal kar za štirikrat.

Mafija polnila svoje žepe
Po pisanju Novega lista so razlogi za finančno luknjo jasni - ogromne vsote denarja so namreč šle na tajne račune gradbene mafije, ki je delovala kot dobro organiziran kartel, kar je dodatno podražilo že tako drag projekt slovenskih avtocest. Vzorec izsesavanja državnega denarja za gradnjo avtocest v Sloveniji se ni veliko razlikoval od vzorca na Hrvaškem, saj se je prav gradnja avtocest izkazala za najboljši način ropanja državnega denarja.

A tako kot na Hrvaškem je tudi v Sloveniji gradbeništvo na kolenih, potem ko je finančna kriza oklestila proračunske vire financiranja, medtem ko se z gradbeno korupcijsko hobotnico ukvarjajo preiskovalci in tožilstvo v obeh državah. Rezultat je seveda luknja v slovenskem proračunu, in to čeprav je Slovenija velik del izdatkov za gradnjo avtocest po letu 2004 pridobila iz črpanja evropskih sredstev, pojasnjujejo pri hrvaškem časopisu.

Populistični ukrep še povečal luknjo
Te luknje ni uspela zakrpati nobena finančno-proračunska akrobacija, saj je bila slovenska država porok za posojila, ki jih je DARS najel za avtocestni križ, ki kljub tako velikim finančnim izdatkov še vedno ostaja nedokončan, opozarja časopis. Ob tem dodaja, da je to luknjo samo še poglobila populistična odločitev vlade Janeza Janše pred volitvami leta 2008, da uvede poceni vinjete, čeprav so slovenski strokovnjaki že takrat svarili, da je tak sistem nevzdržen.

Po izračunu bi morala tako letna vinjeta stati 150, in ne samo 55 evrov, kot je bilo na začetku uvedbe vinjet. Novi list piše, da so se odgovorni v Sloveniji odločili izgubo pokriti na račun hrvaških in drugih tranzitnih potnikov, ki več mesecev niso mogli kupiti tedenske vinjete. To se je spremenilo šele po pritisku Bruslja, ki je tudi začasno ustavila izplačevanje že odobrenih sredstev za avtoceste.

Sosedi čakajo na povezavo Reke s Trstom
Hrvati zaradi svojih interesov seveda s posebno pozornostjo spremljajo projekt gradnje dolgo pričakovane avtoceste med Reko in Trstom, ki pa se bo po mnenju Novega lista s privatizacijo slovenskih avtocest lahko zavlekel. Čeprav je slovensko ministrstvo za promet pred kratkim začelo pripravljati prostorski načrt za novo avtocesto, katere gradnja bi se morala začeti med letoma 2014 in 2015, pa ta projekt zaradi stanja slovenskega proračuna ostaja negotov.

Finančna luknja DARS-a znaša že 4,2 milijarde evrov, in če družbi ne bo uspelo poplačati svojih dolgov, s čimer finančno breme pade na državo, bo šla lahko Slovenija po poti Grčije, Irske in Portugalske, še piše Novi list. Ob tem dodaja, da je zaradi tega Slovenija vse bližje odločitvi, da poišče strateškega partnerja za DARS in njegove dolgove, kar pa pomeni, da bi morali tujcem prepustiti svojo mrežo avtocest, kar si do zdaj pri nas še nihče ni upal niti pomisliti.