Po preštetih praktično vseh glasovnicah (99 odstotkov) je predsednik turške volilne komisije Sadi Guven sporočil, da je z 52 odstotki glasov na predsedniških volitvah v Turčiji zmagal dosedanji premier Recep Tayyip Erdogan, njegova izzivalca Ekmeleddin Ihsanoglu in Selahattin Demirtas pa sta prejela 38 odstotkov in 9 odstotkov glasov. Erdogan je tako že v prvem krogu dobil večino glasov in postal 12. turški predsednik.

Da je Erdogan zmagal na volitvah, so potrdili tudi v njegovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) in v vladi. Namestnik predsednika stranke Mustafa Sentop je v uradni izjavi sporočil, da je Erdogan prvi neposredno izvoljeni turški predsednik, pravosodni minister Bekir Bozdag pa je v sporočilu na Twitterju zapisal: "Erdogan je prvi predsednik, ki so ga izvolili ljudje."

Ljudem se je za izkazano zaupanje že zahvalil tudi Erdogan, ki je dejal, da so očitno pokazali svojo voljo. "Zadnjo besedo bo imel sicer sodnik, a tribune so se odločile. Ljudje so izkazali svojo voljo," je podpornikom v Carigradu dejal Erdogan. Kot veren musliman je Erdogan po objavi rezultatov odšel molit v eno od mošej, nato pa se je odpravil v Ankaro, kjer bo imel prvi govor po zmagi.

Erdoganov glavni tekmec Ihsanoglu mu je že čestital in mu zaželel veliko uspeha na novem položaju.

Prvič glasovala tudi turška diaspora
Več kot 52 milijonov volilnih upravičencev je predsednika države tokrat prvič v zgodovini turške republike volilo neposredno. Predsednika države je namreč do zdaj izbiral parlament, a so se na referendumu leta 2010 Turki odločili za neposredne volitve.

Tuji mediji poročajo o relativno nizki volilni udeležbi, precej nižji, kot je bila pričakovana, a bo na uradne številke treba še počakati.

Tokratne volitve so bile tudi prve, na katerih je lahko volila tudi turška diaspora. 2,75 milijona volilnih upravičencev v 126 državah po svetu je lahko svoj glas oddalo od 31. julija do 3. avgusta. Po podatkih turških oblasti je glasovalo le 8,3 odstotka oz. 232.000 v tujini živečih Turkov.

Erdogan je bil favorit
Erdogan je predsednik Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) in že več kot 11 let turški premier. Poleg njega sta se za položaj potegovala še 71-letni malo znani diplomat, nekdanji generalni sekretar Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) Ekmeledin Ihsanoglu, ki si želi ohraniti dozdajšnjo protokolarno vlogo predsednika, ter 41-letni kurdski pravnik in borec za človekove pravice Selahatin Demirtas, ki se je posvetil boju za zatirane, revne, mlade in delavski razred.

Javnomnenjske raziskave so ves čas napovedovale, da bo 60-letni Erdogan kljub korupcijskim aferam, protestom mladih pripadnikov srednjega razreda in avtoritarnim težnjam zmagal že v prvem krogu volitev. Številni si namreč želijo nadaljevanja njegove politike v zadnjem desetletju, ki je državi zagotovila stabilnost in gospodarski uspeh.

Na roke mu je šlo, da kot premier trdno obvlada medije, kar mu je dajalo nepošteno prednost in nenehno prisotnost v volilni kampanji, je poudaril Guardian. Kot so poročali lokalni mediji, je turška državna televizija TRT Erdoganu namenila 533 minut v času med 4. in 6. julijem, Ihsanogluju pa zgolj pičlih 45 sekund.

Kontroverzna zloraba položaja
In medtem ko sta njegova tekmeca denar za svoja zborovanja zbrala večinoma prek donacij, je Erdogan svoje nastope spremenil v pravo predstavo moči - od junijskega megalomanskega odprtja carigrajskega tretjega letališča do julijskega slovesnega odprtja linije hitrega vlaka. Kampanjo je de facto začel že pred uradnim začetkom in s službenim letalom (nemalokrat na državne stroške) prepotoval vso državo.

"Po mojem mnenju je Erdogan kot športnik, ki mu dovoljujejo jemati prepovedana poživila," je za Reuters dejal Cem Toker, vodja turške opozicijske Liberalnodemokratske stranke, ki podpira Ihsanogluja. "Njegova leta na oblasti, njegova priljubljenost in njegova karizmatičnost mu dajejo pošteno prednost. A njegova uporaba državnih sredstev in virov brez vsakršnih zadržkov mu dajejo zelo nepošteno prednost."

Polarizajoč lik
Erdoganovi nasprotniki se bojijo, da bo na predsedniškem stolčku še bolj avtoritaren kot do zdaj, še posebej zato, ker želi spremeniti ustavo in uvesti predsedniški sistem, ki bi mu dal mnogo večje pristojnosti, kot jih ima zdajšnji predsednik Abdulah Gül.

Erdogan ne skriva, da bi rad spremenil precej protokolarno vlogo predsednika v izvršno avtoriteto države in postal "dejavnejši" predsednik, udeleženec v vsakodnevni politiki. Opozicija se boji, da bi Erdoganova zmaga na predsedniških volitvah Turčiji prinesla podobno popolno oblast kot v Rusiji Putinova zmaga in da bi populistični 60-letni politik ostal na čelu turške politike še dolga leta.

Erdogan se je na položaj premierja Turčije zavihtel leta 2003 in je stolček obdržal vse do danes, zakonodaja pa mu prepoveduje vnovično potegovanje za ta položaj. Erdogan je v Turčiji sicer zelo polarizajoč lik - njegovi podporniki ga častijo kot "blagoslov za državo" zaradi gospodarskih reform in ker je stopil na prste nedotakljivim turškim generalom, kritiki pa ga sovražijo zaradi njegovega agresivnega sloga in islamskih teženj.

Zahod budno spremljal volitve
Volitve so spremljali opazovalci parlamentarne skupščine Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Zadnja je sicer že pred volitvami opozorila na možnost nepravilnosti, saj so oblasti natisnile 74 milijonov glasovnic, čeprav je volivcev le dobrih 52 milijonov, zmotila jih je tudi nejasna ločnica med Erdoganovimi govori v vlogi premierja in tistimi v vlogi predsedniškega kandidata, ki bi morali biti strogo ločeni.

Turčija je s svojim strateškim položajem (med drugim meji na dve kritični državi, Irak in Sirijo) pomembna zaveznica Zahoda. Kdor koli bo postal vodja države, bo igral ključno geopolitično vlogo in "novodobni sultan" Erdogan s svojimi proislamističnimi nagnjenji Zahoda ne osrečuje.