Nova razkritja o delovanju razvpite ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) je časopisu New York Times poslal žvižgač Edward Snowden. Iz dokumentov je razbrati, da bi nameščena programska oprema lahko omogočila serijo kibernetičnih napadov. NSA naj bi tehnologijo uporabljal vse od leta 2008, podatki pa se pridobivajo prek tajnih radijskih valov, ki se prenašajo z USB-kartic, na skrivaj nameščenih v računalnike.

"Tehnologija radijskih frekvenc je pomagala rešiti enega največjih problemov, s katerim so se ameriške obveščevalne agencije spopadale zadnja leta - dostop do računalnikov tako sovražnikov kot nekaterih ameriških zaveznikov, ki so bili do zdaj pretrd oreh in se za njimi ni dalo vohuniti ali jih napasti. V večini primerov mora biti taka oprema ročno nameščena v računalnik," piše časopis.

Tarče? Od Kitajske in Mehike do Evrope
Program NSA izvaja pod imenom Quantum, med njihovimi najpogostejšimi tarčami pa naj
bi bili kitajska in ruska vojska, opremo pa naj bi uspešno namestili tudi v omrežje računalnikov, ki ga uporablja mehiška policija. Vohunili naj bi tudi za tamkajšnjimi mamilarskimi karteli, trgovinskimi institucijami Evropske unije in zavezniki, kot so Savdska Arabija, Indija in Pakistan. Po poročanju New York Timesa pa ni dokazov o tem, da NSA omenjeno programsko opremo oziroma radijske frekvence uporablja tudi znotraj ZDA.

Kako globoko bo "zarezal" Obama?
Ameriški predsednik Barack Obama namerava v petek predstaviti spremembe v delovanju NSA-ja, potem ko je glede reform obveščevalnih dejavnosti že lani prejel priporočila posebnega odbora, ki ga je ustanovil po lanskem nizu Snowdnovih razkritij. Člani odbora so svoje delo v torek predstavili senatorjem v odboru za obveščevalne dejavnosti. Eden izmed njihovih predlogov je hranjenje zbranih podatkov o milijonih telefonskih pogovorov Američanov pri telekomunikacijskih podjetjih ali kje drugje, ne pa pri NSA-ju. Telekomunikacijska podjetja te odgovornosti nočejo prevzeti nase.

Odbor je poleg tega ugotovil, da množično zbiranje telefonskih podatkov o Američanih ni prispevalo k uspešnemu boju proti terorizmu. To je priznal tudi nekdanji vršilec dolžnosti direktorja obveščevalne agencije Cie Michael Morell in dejal, da bi k boju več prispevalo vohunjenje po podatkih in računalnikih tujih uporabnikov medmrežja.

Sodišča: Reforme ne bi prinesle koristi
Ameriška sodišča pa predlaganim reformam delovanja obveščevalnih agencij nasprotujejo, saj naj po njihovem prepričanju ne bi bile koristne in bi preveč obremenile sodišče za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa). To je v pismu senatnemu odboru za obveščevalne dejavnosti sporočil administrator ameriških sodišč, zvezni sodnik John Bates, ki je bil nekoč na čelu sodišča Fisa. Sodišče je bilo ustanovljeno za nadzor nad tujimi vohuni, zadnje čase pa predvsem potrjuje načrte ameriških obveščevalcev glede nadzora v vojni proti terorizmu.