Zaradi tega so otroci na tem prostoru postali večji nacionalisti od svojih staršev, piše AFP v članku ob 20. obletnici razglasitve neodvisnosti Slovenije in Hrvaške z naslovom "Jugoslovanske vojne se nadaljujejo v zgodovinskih učbenikih".

In medtem ko se politiki iz Hrvaške in Srbije z vsemi silami trudijo "potisniti" svoji državi proti Evropski uniji, zgodovinarji ne vedo, kaj natančno bi vključili v šolske učbenike. No, vedo, a tisto, kar (ne) vključujejo, je lahko enako škodljivo. "Veliko število avtorjev učbenikov piše izključno o trpljenju svojih narodov in etničnih skupin, krivdo pa zvračajo na 'one' druge," je povedal Damir Agičić, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu.

V krvavih spopadih je umrlo več kot 130.000 ljudi, a 15-letniki na Hrvaškem se o vojaški operaciji "Nevihta" učijo izključno kot o osvobodilni, brez prevelikih omemb tistega, kar je sledilo. Da je bila Nevihta ("Oluja") "osvoboditev od Srbov okupiranega ozemlja", ki je pokazala "zavidanja vredno vojaško sposobnost hrvaške vojske". Za odhod okoli 220.000 Srbov pa v učbeniku piše, da so državo zapustili, ker so se bali spoprijeti s posledicami zločinov, ki so jih storili.

V skupni državi, a z različnimi pogledi
Nič drugače ni niti v Bosni in Hercegovini, kjer bosanske Srbe v šolah učijo, da so se o vojni dogovorili Srbi, Muslimani in Hrvati, medtem ko Hrvate učijo, da se je vojna začela aprila 1992 po srbskem napadu.

Nevladna organizacija Sklad za odprto družbo, ki je izvedla analizo učbenikov v BiH-u, je hkrati izvedla tudi raziskavo o stereotipih, ki jih ima vsaka od treh etničnih skupin v BiH-u o preostalih dveh. Po analizi se Srbi vidijo kot večne žrtve, Hrvati menijo, da so večno diskriminirani, Muslimani pa se imajo za narod, ki je ustanovil BiH, medtem ko Hrvate in Srbe vidijo kot tiste, ki so ga skušali uničiti.

Analiza ugotavlja, da zgodovinski učbeniki s skorajda izključnim poudarkom na lastnih etničnih skupinah in ignoriranjem prispevka preostalih dejansko "ovirajo proces integracije (etničnih skupin)", kar najbolje ilustrirajo izjave dijakov, da "Bosna obstaja le na papirju".

Sovraštvo, ki se kuha dolgo
Srbska zgodovinarka Dubravka Stojanović ob teh poraznih rezultatih in ugotovitvah študije opozarja, da so učbeniki kot "počasi goreči ogenj", na katerem se "sovraštvo kuha zelo potrpežljivo in zelo dolgo". V regionalnem projektu je zato zbrala 60 zgodovinarjev s prostora nekdanje Jugoslavije, ki se trudijo zgodovino prikazati na način, da se je lahko vsi učijo enako in da učenci sami pridejo do sklepov o tistem, kar so se naučili.
Stojanovićeva meni, da je to nujno, ker vidi, kako mladi danes odraščajo s sovraštvom, ki ga dodatno podžiga šola, kraj, kjer bi morali učiti ravno obratno. "Danes so 15-letniki konservativnejši glede preteklosti in svojih sosedov od ljudi v 60. letu starosti. So večji ksenofobi in nacionalisti od tistih, ki so se pred dvema desetletjema borili v vojnah," meni Stojanovića.

Njen hrvaški kolega Agičić pa v nasprotju z njo meni, da učbeniki niso najpomembnejši dejavnik in da je verjetneje, da bodo na otroke odločilneje vplivali njihovi starši, mediji in družbeno okolje.