Erdogan je tudi predlagal razpis predčasnih parlamentarnih volitev za 24. junij, da bi državo popeljal iz politične krize, ki je nastala, ko je parlamentu za novega predsednika predlagal zunanjega ministra Abdullaha Güla. Temu zaradi njegove islamistične preteklosti nasprotujeta vojska in opozicija, saj v njem vidita grožnjo posvetni državi. Parlamentarne volitve so sicer predvidene za november, volilna komisija, ki odloča o datumu volitev, pa je predlagala, da bi volitve razpisali za 22. julij. O datumu volitev bo odločal še parlamentarni odbor, končno odločitev pa bo sprejel parlament.

Turški parlament izvoli predsednika za sedem let, vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (APK) pa predlaga skrajšanje mandata na pet let in največ dva mogoča mandata. Za spremembo ustave potrebuje stranka dvotretjinsko večino v parlamentu, do tega pa ji manjka le par poslancev, vendar idejo o neposrednih volitvah predsednika podpirajo tudi nekatere manjše opozicijske stranke.

Poslanci novega predsednika volili v nedeljo
Kandidatu vladajoče APK je v prvem krogu za izvolitev zmanjkalo deset glasov, ker pa se je glasovanja v 550-članskem parlamentu udeležilo premalo poslancev, je opozicija od ustavnega sodišča zahtevala razveljavitev. Sodišče je ugodilo opoziciji, saj bi moralo biti v parlamentu prisotnih najmanj 367 poslancev, volitev pa se je udeležilo šest manj. Poslanci so se zato odločili, da bodo prvi krog ponovili v nedeljo. Če takrat ne bodo izvolili novega predsednika, bo drugi krog volitev potekal 9. maja, tretji 12. maja, zadnji pa 15. maja.

Večina odločitev v Turčiji je v rokah vlade in položaj predsednika ima predvsem simbolni pomen, vendar ima vseeno kar široka pooblastila, saj lahko z uporabo veta zavrne odločitve vlade. Predsednik je tudi vrhovni poveljnik vojske.

EU podpira predčasne volitve
Predlog turškega predsednika za predčasne volitve je pozdravila tudi Evropska komisija in hkrati vse turške politične stranke pozvala, naj spoštujejo odločitev ustavnega sodišča.

Evropska komisije je vnovič pozvala turško vojsko, naj se ne vmešava v politično krizo, in izpostavila, da je spoštovanje demokracije eno osnovnih načel EU-ja. "Komisija pričakuje, da bodo parlamentarne in predsedniške volitve potekale demokratično, brez neprimernega vmešavanja," je v izjavi zapisal evropski komisar za širitev Olli Rehna.