Janukovič namreč vodi v javnomnenjskih anketah pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami, na svoja zborovanja pa privablja množice podpornikov. Zdi se, da je Ukrajina na pragu upora - proti revoluciji. "Skupaj smo trpeli med to oranžno nočno moro," je dejal Janukovič na nedavnem zborovanju. "Pošljimo to zgodovino na črne strani naših življenj."
Janukovič, nekdanji premier, je vnovčil globoko razočaranje Ukrajincev nad šibkim gospodarstvom in voditelji oranžne revolucije, ki so obljubljali modernizacijo države in odmik od Moskve. Namesto tega so dobili notranje spore in prepire, ki so paralizirali vlado.
Živite zdaj bolje kot prej?
Pod mentorstvom ameriškega političnega svetovalca, ki je pomagal tudi senatorju Johnu McCainu, je Janukovič v zadnjih tednih postavil oranžno revolucijo pod vprašaj. Po zgledu Ronalda Reagana je Ukrajince vprašal, ali se zdaj počutijo bolje kot pred petimi leti. "Si želimo še naprej živeti, kot smo živeli zadnjih pet let? Ko boste vedeli odgovor na to vprašanje, boste vedeli, kako glasovati na volitvah."

Oranžna revolucija je nekdanjo državo Sovjetske zveze pretresla do temeljev in v Ukrajino vpeljala prozahodno vlado, za katero se je zdelo, da je model za številne posovjetske države, ki so skušale za seboj pustiti avtoritativne režime. Gibanje je dobilo zagon po tem, ko so protestniki trdili, da je Janukovič na predsedniških volitvah leta 2004 premagal Viktorja Juščenka le zaradi volilnih prevar. Volitve so ponovili in zmagal je Juščenko. Temu je svetovno prepoznavnost med kampanjo prinesla zastrupitev z dioksinom, zločin, ki ni bil nikdar pojasnjen.

Bolj oranžen, kot se zdi?
V zadnjih tednih ankete kažejo Janukovičevo prednost za 10-15 odstotnih točk, a tekma ostaja spremenljiva. Najverjetneje ga prihodnji mesec čaka drugi krog s premierko Julijo Timošenko, voditeljico oranžne revolucije, ki je znana po svojih govorih in prepoznavni pričeski s kitama.
Če Janukoviču uspe zmagati, bo to pomenilo zmago za Kremelj, ki se je v zadnja leta zelo trudil, da bi diskreditiral oranžno gibanje in ustavil prozahodnjaško gibanje na svojem dvorišču. A zmaga bi lahko bila nekoliko manj po všeči Kremlja, kot bi si ta želel - od svojega poraza pred petimi leti se je Janukovič trudil izogniti klasifikacijam "kremeljskega kandidata". Zveni skorajda "oranžno", ko pravi, da podpira ukrajinsko združevanje z Evropo, kot tudi robustno, večstrankarsko demokracijo doma.

"Ne" Natu
Je pa Janukovič dejal, da bi popravil odnose z Rusijo, ki jo je še posebej razjezil poskus predsednika Juščenka, da bi Ukrajina vstopila v zvezo Nato. "Ne želimo se pridružiti nobenemu vojaškemu bloku," je zatrdil Janukovič in zavrnil članstvo v Natu. O Rusiji pa: "Odnosi bi morali biti naravni, kakršni so med Ukrajinci in Rusi. Morajo biti prijateljski, morajo biti pragmatični, morajo biti strateški."
Kremelj si v bistvu prizadeva ohranjati stike z obema favoritoma za zmago, kar daje misliti, da se da napetosti zgladiti ne glede na to, kdo zmaga.
Nekdaj zaveznika, danes pa ...
Na stranski tir pa je bil ob vsem tem potisnjen predsednik Juščenko, vodja oranžne revolucije in sovražnik Kremlja, ki ga, upravičeno ali neupravičeno, vsesplošno krivijo za gospodarske težave. Tudi on vnovično kandidira, a njegovi rejtingi so padli na enomestne številke. Zadnje čase se dozdeva, da poskuša uničiti kandidaturo Timošenkove, svoje nekdanje zaveznice, in da bi raje videl zmago Janukoviča kot nje.
Janukovič je svojo vrnitev začel leta 2006, ko je bilo medenih tednov za Juščenka in Timošenkovo konec, Juščenko pa je Janukoviča imenoval za premierja. Ta je nato ta položaj izgubil proti Timošenkovi na parlamentarnih volitvah leta 2007.