Begunska kriza je ena osrednjih družbenih in političnih tem leta 2015. Foto: Reuters
Begunska kriza je ena osrednjih družbenih in političnih tem leta 2015. Foto: Reuters

V državah članicah EU-ja je leta 2014 živelo manj kot sedem odstotkov tujih državljanov, od tega jih je bilo več kot 40 odstotkov državljanov drugih držav članic, kažejo podatki Eurostat. Med državami članicami ima največji delež tujih državljanov Luksemburg (45,3 odstotka). Več kot 10 odstotkov tujcev imajo tudi na Cipru (19,5 odstotka), v Latviji (15,2), Estoniji (14,9), Avstriji (12,5), na Irskem (11,8), v Belgiji (11,3) in Španiji (10,1). Na drugi strani imajo najmanjši delež tujcev Poljska (0,3 odstotka), Romunija (0,4), ter Hrvaška, Litva in Bolgarija (po 0,8 odstotka). Med 2.061.085 prebivalci Slovenije je 4,7 odstotka tujcev. V Sloveniji je med tujci 17 odstotkov državljanov drugih držav članic Unije in 83 odstotkov državljanov nečlanic. Največ je državljanov BiH-a (45 odstotkov), sledijo pa državljani Kosova (11 odstotkov), Makedonije (10 odstotkov), Srbije (10 odstotkov) in Hrvaške (devet odstotkov).

Mednarodni dan migrantov posvečen umrlim na poti

Agencija ZN-a za begunce (UNHCR) je objavila poročilo, ki kaže, kako se je število ljudi, ki živijo kot begunci oz. prosilci za azil ali so notranje razseljeni, v prvi polovici letošnjega leta strmo vzpenjalo. Naraslo je za najmanj pet milijonov, pri čemer je 4,2 milijona ljudi ostalo v svoji državi, 839.000 pa jih je prečkalo meje.

Do konca junija je po vsem svetu tavalo 20,2 milijona beguncev, kar je na primer 45 odstotkov več kot leta 2011. Samo vojna v Siriji je do junija letos ustvarila 4,2 milijona beguncev. "Ob tem, ko je Sredozemlje letos prečkalo že skoraj milijon prebežnikov, vojne v Siriji in drugod pa se nadaljujejo in ustvarjajo pretresljivo človeško trpljenje, bo leto 2015 verjetno preseglo vse prejšnje rekorde, ko gre za prisilno razseljene po svetu," sporoča UNHCR.

Žalosten rekord
Napoveduje se, da bo, ko bodo znani podatki za celo leto 2015, dosežen žalosten rekord. Lani je število beguncev naraslo na 59,5 milijona, letos bo, če se bodo napovedi agencije uresničile, preseglo 60 milijonov. To dejansko pomeni, da je na Zemlji na begu vsak 122. človek. "Prisilne razselitve bistveno zaznamujejo naše čase. Potreba po strpnosti, sočutju in solidarnosti z ljudmi, ki so izgubili vse, še nikoli doslej ni bila večja," je pozval visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres.

V Evropi letos štirikrat več prebežnikov kot lani
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je sporočila, da je letos v Evropo po kopnem ali morju prišlo že 991.000 prebežnikov, zato bo to število v prihodnjih dneh zagotovo preseglo milijon. "To je izjemno," je dejal predstavnik IOM-ja Joel Millman, ki je poudaril, da je to kar štirikrat več v primerjavi z letom 2014. Samo od 16. oktobra je v morju med Grčijo in Turčijo umrlo 422 prebežnikov, kar pomeni sedem vsak dan.

Generalna skupščina ZN-a je 18. december za mednarodni dan migrantov leta 2000 razglasila zaradi njihovega naraščajočega števila na svetu. Že leta 1990 je na ta datum sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh migrantskih delavcev in njihovih družin.

Bedenje ob svečkah
Pri IOM-ju so pozvali, da se ob mednarodnem dnevu v spomin na migrante, ki so umrli na poti v boljše oziroma varnejše življenje, pripravi bedenje ob svečkah. IOM je poleg tega sprožil kampanjo Jaz sem migrant (#iamamigrant) ter zagnal spletno stran iamamigrant.org, na kateri lahko migranti z vsega sveta delijo svoje življenjske zgodbe. Podobne kampanje so v zadnjih tednih sprožili tudi po številnih državah.

Migrantska kriza je zajela tudi Slovenijo. Od oktobra je njeno ozemlje prečkalo že več kot 330.000 ljudi Večina jih je Slovenijo kmalu po prihodu tudi zapustila, za mednarodno zaščito je do torka zaprosilo 127 ljudi. Do zdaj so pristojni rešili 45 prošenj, od tega so štirim prošnjam za mednarodno zaščito ugodili.

V državah članicah EU-ja je leta 2014 živelo manj kot sedem odstotkov tujih državljanov, od tega jih je bilo več kot 40 odstotkov državljanov drugih držav članic, kažejo podatki Eurostat. Med državami članicami ima največji delež tujih državljanov Luksemburg (45,3 odstotka). Več kot 10 odstotkov tujcev imajo tudi na Cipru (19,5 odstotka), v Latviji (15,2), Estoniji (14,9), Avstriji (12,5), na Irskem (11,8), v Belgiji (11,3) in Španiji (10,1). Na drugi strani imajo najmanjši delež tujcev Poljska (0,3 odstotka), Romunija (0,4), ter Hrvaška, Litva in Bolgarija (po 0,8 odstotka). Med 2.061.085 prebivalci Slovenije je 4,7 odstotka tujcev. V Sloveniji je med tujci 17 odstotkov državljanov drugih držav članic Unije in 83 odstotkov državljanov nečlanic. Največ je državljanov BiH-a (45 odstotkov), sledijo pa državljani Kosova (11 odstotkov), Makedonije (10 odstotkov), Srbije (10 odstotkov) in Hrvaške (devet odstotkov).

Mednarodni dan migrantov posvečen umrlim na poti