Na zunanjem ministrstvu so ob današnjem dnevu proti smrtni kazni izrazili močno nasprotovanje tej kruti in nečloveški kazni, s katero je kršena pravica posameznika do življenja. "Slovenija odločno nasprotuje smrtni kazni in si že vrsto let prizadeva za njeno splošno prepoved po vsem svetu. Odprava smrtne kazni na svetovni ravni bi pripomogla h krepitvi človeškega dostojanstva in razvoju na področju človekovih pravic," so v sporočilu za javnost poudarili na MZZ-ju.

Kot dodajajo, Slovenija izraža polno podporo vsem resolucijam Generalne skupščine Združenih narodov o moratoriju na smrtno kazen in pozdravlja naraščajočo mednarodno zavest za vsesplošno ukinitev smrtni kazni, ki se kaže v široki podpori omenjene resolucije. Ob tej priložnosti Slovenija ponovno poziva vse države, v katerih je smrtna kazen še dovoljena, da jo ukinejo oziroma da sprejmejo moratorij na njeno izvrševanje, so še zapisali.

AI: Opazen napredek
Nevladna organizacija Amnesty International poudarja, da smo bili v zadnjem desetletju priča pomembnemu napredku pri odpravljanju smrtne kazni po vsem svetu. Preden bo ta oblika kaznovanja pristala na smetišču zgodovine, pa bo treba rešiti še številne izzive.

Po navedbah AI-ja je kampanja svetovne koalicije proti smrtni kazni prispevala k temu, da se je od leta 2003, ko je bil svetovni dan zaznamovan prvič, novih 17 držav odločilo za odpravo smrtne kazni za vsa kazniva dejanja. To pomeni, da je danes že 140 držav, ki so odpravile smrtno kazen - bodisi v zakonu bodisi v praksi oziroma več kot 70 odstotkov vseh držav sveta.

Toda čeprav je manj držav, ki izvršujejo usmrtitve, jih je peščica - med njimi ZDA in Kitajska, ki jih še vedno izvršujejo pretresljivo redno. "V letu 2011 je le 21 držav izvedlo usmrtitve, medtem ko je bilo ob prvem zaznamovanju svetovnega dneva proti smrtni kazni teh držav 28. Da je v tem času 17 držav odpravilo smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, je znak pomembnega napredka," je dejala Widney Brown, višja direktorica za mednarodno pravo in politike pri AI-ju.

Tudi Svet Evrope proti kazni
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland in visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton pa sta v skupni izjavi poudarila, da je odprava smrtne kazni v Evropi in širše cilj, skupen vsem državam članicam. SE ima 47 držav članic, med njimi vseh 27 članic EU-ja. Izpostavila sta tudi zavezo SE-ja in EU-ja k prizadevanjem za odpravo smrtne kazni tako v Evropi kot po vsem svetu. Posebno sporočilo sta namenila Belorusiji, ki kot edina evropska država še vedno izvaja smrtno kazen, in jo pozvala k moratoriju na izvajanje kazni z namenom popolne odprave.

Predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz pa je poudaril, da je nasprotovanje smrtni kazni eno najmočnejših združevalnih vrednot državljanov Evropske unije. " Ne glede na to, kako strašen je lahko zločin, ga ni mogoče popraviti z drugo smrtjo," je zapisal v sporočilu za javnost.

Poročevalka Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Renate Wohlwend je dodala, da se val nasprotovanja smrtni kazni še naprej širi po svetu. Kot je poudarila, je Svet Evrope, ki je odpravo smrtne kazni postavil kot pogoj za članstvo, utrl pot na regionalni ravni, vendar ostaja še veliko dela. Pri tem je izpostavila Rusijo, Belorusijo, palestinske oblasti, Maroko, ZDA in Japonsko.
V Sloveniji so zadnjo smrtno kazen izvedli leta 1959, leta 1989 pa so jo tudi uradno odpravili.