"Pogum ob nasilju je dokaz njihovega trpežnega iskanja pravice. Nasilje, ki se izvaja nad njimi, je sramotno," je dejal Barack Obama in dodal, da je poraženec volitev Mir Hossein Mousavi "zajel domišljijo" protestnikov, ki se želijo odpreti Zahodu. Dejal je še, da so bili njegovi upi o neposrednem dialogu z Iranom glede iranskega jedrskega programa prizadeti zaradi nasilnega zatrtja demonstracij. Obama je hkrati zavrnil zahtevo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, da se opraviči zaradi vmešavanja v iranske volitve. "Izjave gospoda Ahmadinedžada o opravičilu ne jemljem resno, še posebej ker so se ZDA zelo potrudile, da se niso vmešavale v volilni proces v Iranu," je izjavil predsednik ZDA. "Prav tako me ne zanima njegovo opravičilo. Predlagam, naj resno premisli o obveznosti do lastnih ljudi. Morda bi se lahko opravičil družinam tistih, ki so bili pretepeni, ustreljeni ali zaprti," je še dejal Obama.
Na dogajanje v Iranu se je odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je na obisku v Washingtonu. Napovedala je, da bodo storili vse, da odkrijejo natančno število žrtev nasilja varnostnih sil nad protestniki in kdo so te žrtve. "V 21. stoletju Iran ne more upati, da si bo svetovna skupnost zaprla oči," je povedala.
Besedni dvoboji ZDA in Irana
Pingpong med Belo hišo in Teheranom se tako nadaljuje. Bela hiša je Ahmadinedžada obtožila, da skuša krivdo za nemire po predsedniških volitvah prevaliti na ZDA. Ahmadinedžad je namreč dan prej ostro kritiziral Obamo, ki je obsodil nasilje nad protestniki. Iransko vodstvo obtožuje tuje vlade, da podpirajo proteste, ki so sicer izbruhnili po predsedniških volitvah 12. junija, na katerih je zmagal Ahmadinedžad, privrženci njegovega največjega nasprotnika Musavija pa trdijo, da so oblasti poneverile izide volitev. Dogajanje v Iranu je tudi osrednja tema zasedanja zunanjih ministrov G8 v Trstu.
Svet varuhov: Večjih nepravilnosti ni bilo
Vrhovni Svet varuhov je znova zatrdil, da na volitvah ni bilo večjih nepravilnosti. "V desetih dneh preiskav nismo ugotovili nobenih večjih prevar," je sporočil Abasali Kadkodaj. "Na nobenih predsedniških volitvah ni bilo nobenih prevar, tokratne pa so bile ene najbolj čistih doslej. Z gotovostjo lahko trdim, da na teh volitvah ni bilo prevar." Musavi, največji nasprotnik Ahmadinedžada, še naprej vztraja, da so bile volitve prevara.
Med petkovo molitvijo pa je klerik Ahmad Khatami zahteval, da "sodstvo ostro kaznuje vodilne protestnike brez milosti in da vse nauči lekcijo".
Neda pokopana brez obvestila družini
Iranske oblasti so starše ubite protestnice Nede, ki je postala simbol boja, izgnale iz njihovega doma, ker se bojijo, da se bodo tam zbirali protestniki. Policija družini ni predala posmrtnih ostankov, pogreb so odpovedali in jo dejansko pokopali brez obvestila družine, pišejo mediji.
Oglasil se je tudi zdravnik, ki je bil ob umirajoči študentki. Araš Hedžadzi, ki sicer študira medicino v Veliki Britaniji, je na pomoč 27-letni študentki odhitel takoj, ko je videl, da so jo ustrelili v hrbet. Kljub takojšnji pomoči je dekle v manj kot minuti umrlo. Video, na katerem je videti umirajočo Nedo, je v hipu obkrožil svet, lepa študentka pa je postala simbol upora proti oblastem.
Pomoč je bila zaman
Kot je dejal Hedžadzi, so nato mimoidoči zgrabili pripadnika Basidža, iranske paravojaške enote, ki je priznal, da je ustrelil študentko. Po pretresljivi smrti zdravnik tri dni ni zatisnil oči, po vrnitvi v Veliko Britanijo pa je spregovoril za BBC in izrazil dvom, da se bo po intervjuju smel vrniti v Iran. "Tam sem bil s prijatelji in in ker smo slišali, da so protesti, smo se odločili, da gremo pogledat, kaj se dogaja. Policija se je z motorji približevala množici."
"Kar naenkrat so vsi znoreli. Policija je vrgla solzivec, motorji so vozili proti množici, tekli smo proti križišču, kjer so ljudje samo stali. Niso vedeli, kaj naj storijo. Slišali smo strel. Neda je stala meter proč od mene. Obrnil sem se in videl brizgati kri iz njenih prsi. Bila je v šoku, samo pogledovala je proti prsim. Potem je padla. Stekli smo proti njej in jo položili na tla. Videl sem strelno rano tik pod vratom, kri je brizgala." Zdravnik je poskušal pomagati mladi študentki, a bilo je zaman: prej kot v minuti je umrla.
Vabljeni k ogledu BBC-jevega intervjuja z Arašom Hedžadzijem. (opozorilo: intervju je v angleščini)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje