V kanadskem mestu Huntsville v bližini Toronta bo vrhu skupine G-8 v soboto sledil še vrh 20 najmočnejših gospodarstev sveta. Države članice G20 predstavljajo 80 odstotkov svetovne trgovine in dve tretjini svetovnega prebivalstva, G8 pa sestavljajo ZDA, Kanada, Rusija, Japonska, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija.

Predstavniki držav in vlad članic skupine G8 so srečanje začeli z delovnim kosilom, pred katerim je udeležence - nova obraza med njimi sta britanski premier David Cameron in japonski premier Naoto Kan - pozdravil kanadski premier Stephen Harper.

Med udeleženci vrha sta tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropske unije Herman Van Rompuy.

Načrti za okrevanje
Na pogovorih voditelji razpravljajo o načrtih za gospodarsko okrevanje in o notranjih razlikah ter o tem, kako se s težavami spopasti. Ukvarjali se bodo s tem, kako drastično zmanjšati proračunske primanjkljaje, ne da bi zdrsnili v recesijo, in govorili o svetovni finančni reformi. ZDA so že začele pozivati druge države, naj se ne prenaglijo z drastičnimi proračunskimi nižanji, medtem ko Velika Britanija to odločitev zagovarja.

Obsodba napada na južnokorejsko ladjo?
Na dnevnem redu so poleg tega tudi boj proti revščini in boleznim, iranski in severnokorejski jedrski program ter boj proti trgovini z mamili.

Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da naj bi voditelji na vrhu G8 izrazili "globoko zaskrbljenost nad iranskim jedrskim programom" in pozvali države sveta, naj uveljavijo sankcije Združenih narodov proti tej državi. Voditelji naj bi tudi ostro obsodili napad Severne Koreje na južnokorejsko vojaško ladjo marca letos in podprli strategijo zveze Nato v Afganistanu.

Sodeč po osnutku dokumentov, naj osmim voditeljem ne bi uspelo premostiti razlik glede načrtov, kakšen naj bo boj proti podnebnim spremembam.

Obama: Gospodarske težave se hitro širijo
Ameriški predsednik Barack Obama je še pred začetkom vrha skupini G8 in G20 pozval k oblikovanju reforme celotnega finančnega sistema in spodbujanju gospodarske rasti. Spomnil je, da se je finančna kriza hitro razširila tako rekoč po vsem svetu in da so za obrambo pred novimi krizami potrebne varovalke v vsaki državi posebej.

Dodal je, da so predhodna srečanja skupine G20 svetovno gospodarstvo potegnila z roba katastrofe in ustvarila temelje za uravnoteženo okrevanje. "Moči moramo združiti iz preprostega razloga: ta kriza je dokazala in dogodki še naprej potrjujejo, da so nacionalna gospodarstva neločljivo povezana," je Obama dejal iz Bele hiše. Izpostavil je še, da se zaradi tega gospodarske težave na enem koncu sveta hitro razširijo drugam. "Varovalke v vseh državah lahko pomagajo pri zaščiti vseh narodov," je še menil.

Geithner: Svet ne sme biti več odvisen od ZDA
Prav tako se je glavnih tem zasedanja skupin G8 in G20 dotaknil ameriški finančni minister Timothy Geithner. Za britansko televizijo BBC je dejal, da svet v prihodnje ne sme biti več tako odvisen od ZDA, ko je bil v preteklosti. Izpostavil je še, da se Evropa ne bi smela osredotočati le na zmanjševanje zadolženosti, ampak tudi na gospodarsko rast. Vodilna svetovna gospodarstva se morajo truditi spodbujati okrevanje, prav tako pa morajo znova pridobiti zaupanje, je menil.

"Evropa je oblikovala reforme in politiko, ki v prihodnje omogočajo višje stopnje rasti," je dejal Geithner. "Naše delo je zagotoviti, da sedemo skupaj in se osredotočimo na izzive rasti ter zaupanja, saj sta rast in zaupanje najpomembnejša," je dejal. Poudaril je še, da se ZDA in Evropa strinjajo, da je treba znižati tudi zadolženost držav. Se pa pri tem zavzemata za "različne poti, z različno hitrostjo".

Britanski premier Cameron pa je zanikal, da se z Obamo ne strinjata glede hitrosti, s katero bi morali zmanjševati luknje v proračunu, je pa dejal, da bi morale države z najvišjim primanjkljajem pospešiti proces njegovega odpravljanja, "saj je največje tveganje za gospodarstva prav neodpravljanje primanjkljajev".

EU za posebne davčne dajatve
Evropska unija bo na vrhu nastopala s skupnim predlogom o posebnih bančnih dajatvah, s katerimi bi banke same prispevale za reševanje finančnega sektorja v morebitnih novih krizah. Dajatvi sicer nasprotujejo v Rusiji, Kanadi, Avstraliji, Indiji in na Kitajskem.

Po nekaterih poročilih naj bi na sobotnem vrhu skupine G20 manjkal brazilski predsednik Luiz Inacio da Silva, saj so severovzhod države v zadnjih dneh prizadele hude poplave.

Znova v ospredju varnost
Kanadske organizatorje skrbi predvsem varnost, ki je stopila še bolj v ospredje v četrtek, ko so blizu prizorišča, kjer bo potekal vrh, policisti aretirali moškega, ki je v vozilu prevažal pet posod z bencinom in ročaje sekir, ni pa znal pojasniti, zakaj ima v avtomobilu tak tovor.

Kanadska policija je posebej za zagotavljanje varnosti na vrhu G20 ustanovila posebno 20.000-člansko varnostno enoto, podobno kot so storili letos februarja za olimpijske igre v Vancouvru.