Kennedy je s programom Apollo in sestopom na luno odvzel primat in prestiž Sovjetski zvezi ter sprožil tehnološko revolucijo. Hladne vojne je sicer konec, tehnologija in vesolje pa sta še zmeraj strateški prvini, ki ne prinašata zgolj prestiža, temveč tudi gospodarske koristi. ZDA pri tem ne tekmujejo več le s tehnološko oslabelo, čeprav znanstveno, raziskovalno in operativno še naprej močno Rusijo, temveč z novimi tekmicami, kot so Japonska, Kitajska in Indija. Zlasti Kitajci si "dajejo duška" in so si za cilja prve etape zastavili polet na Luno in postavitev opazovalnice, ki olajšuje nadaljnje korake globlje v vesolje.
Vesolje – gospodarska priložnost Kennedy z Apollom ZDA seveda ni zagotovil le propagandnega prestiža, temveč je z razvijanjem novih tehnologij (npr. medmrežja in računalništva, teflona in novih materialov, satelitsko komunikacijo) omogočil Američanom velik gospodarski naskok. Med recesijo, ki veleva (vsaj po po izkušnjah New Deala) večje javne naložbe, ki naj bi oživile gospodarstvo, se zdi področje vesoljskih raziskav s pripadajočo organizacijsko, kadrovsko in z znanstveno infrastrukturo vsekakor primerno za vlaganja države.
Nič nenavadnega, da so se iz Obamovega štaba še pred volitvami, intenzivneje pa po izvolitvi, zanimali, ali je mogoče zdajšnji zastoj pri naslednjem temeljnem projektu skrajšati in kateri novi bi še prišli v poštev.
5 let na Zemlji
Vesoljska agencija NASA, z letnim proračunom 17 milijard dolarjev, je v škripcih. Leta 2010 bodo prizemljili vesoljska avtobusa Shuttle, šele 2015 pa naj bi bila nared nova generacija raket in plovil, ki so jo po praksi projekta Apollo poimenovali Constellation. Sestavljajo jo nova nosilna raketa Ares I (višina 99 m - Shuttle 56 m) in vesoljsko vozilo Orion ter močnejša raketa Ares V. (višina 116 m – 6 m daljša in dvakrat močnejša od Saturna V., ki je dvignil astronavte na mesec), ki je predvidena za dostavo Oriona na Luno in kukanje v globje vesolje. Ares je glede na stanje primerno poimenovana po grškem bogu vojne, saj se že vseskozi spopada s finančnimi in tehnološkimi težavami.
Če bi šlo po zdajšnjih načrtih, bi bile ZDA do 2015 prizemljene, za obiske mednarodnega laboratorija v zemeljski tirnici pa bi bile odvisne od ruskih raket in ladij. Odgovor, koliko pozornosti bo Obama namenil vesolju, razvoju in tovrstnim naložbam, bo znan že kmalu. Po odločitvi o starem ali novem direktorju NASE mora odvezati mošnjo, čeprav je pričakovati, da si bo pustil nekaj časa za razmislek. Optimisti menijo, da se bo odločil za intenziviranje vesoljske industrije.
Boris Bergant
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje