Zakon o svobodi ali "USA Freedom Act" je tehnično spremenjen domoljubni zakon, ki pa v svojem bistvu ohranja pristojnosti Agencije za nacionalno varnost (NSA) pri zbiranju podatkov državljanov v boju proti terorizmu. Agencija bo morala po novem za informacije o telefonskih pogovorih, kdo je klical koga in kdaj, in o spletni pošti dobiti sodni nalog. Prošnja za posredovanje podatkov bo morala biti natančno določena za posamezno osebo, spletni račun ali elektronsko napravo. Zakon bo začel veljati čez pol leta.

Zakon o svobodi po krajšem premoru znova dovoljuje tudi metode nadzora v vojni proti teroristom, kar je določal že zloglasni patriotski zakon.

Analitiki NSA-ja so s superračunalnikom prečesavali podatke in iskali vzorce, ki bi jih pripeljali do teroristov. Šlo je za tako imenovano sekcijo 215, ki je med drugim vsebovala določila, kot je na primer zelena luč za spremljanje vseh telefonov osumljencev z enim nalogom in podobno. V vseh letih obstaja program kopičenja telefonskih podatkov, ki ga je leta 2013 razkril zdaj nekdanji sodelavec NSA-ja Edward Snowden, ni ujel ali pomagal ujeti nobenega terorista, prizivno sodišče ZDA pa ga je nedavno razglasilo za neustavnega.

Snowden, ki se še vedno skriva v Moskvi, je prek mednarodne nevladne organizacije Amnesty International sporočil, da gre za majhen korak, a hkrati za zgodovinsko prelomnico, saj so Američani prvič do zdaj javno podvomili, da obveščevalci resnično delajo le v njihovem interesu.

Zapleti v senatu
A vse ni šlo brez zapletov. Republikanec v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja je bil proti spremembi zakona in je hotel podaljšati veljavnost domoljubnega zakona v celoti, skupaj z vsemi spornimi programi in brez sprememb. Z razpisom razprave o podaljšanju zakona je čakal do zadnjega trenutka, kar je kolegu iz Kentuckyja in republikanskemu predsedniškemu kandidatu Randu Paulu omogočilo obstrukcijo. Paul je to storil, ker je prepričan, da si je zvezna vlada v imenu vojne proti terorizmu vzela preveč pooblastil.

Z obstrukcijo je privedel do tega, da so nekatera določila domoljubnega zakona v nedeljo ob polnoči prenehala veljati in NSA je moral ustaviti prisluškovalne stroje. Kmalu jih bo lahko sicer spet zagnal, vendar pa bo prej potreboval dovoljenje posebnega tajnega sodišča, ker ne bo problem. Rok veljavnosti Paulove obstrukcije je potekel v torek zjutraj in Obama ter republikanski predsednik predstavniškega doma John Boehner sta McConnella pozivala, naj senat takoj sprejme USA Freedom Act brez sprememb, kot ga je sprejel predstavniški dom. V primeru sprememb bi se bilo treba spet dogovarjati za usklajen predlog, prisluškovalni stroji NSA-ja pa bi morali ostati ugasnjeni.

McConnell je kljub temu vztrajal pri svojem in je kolege pozival, naj potrdijo vsaj nekaj sprememb. Med drugim to, da se ugašanje zbiranja in hranjenja telefonskih podatkov podaljša s šestih na 12 mesecev, da mora direktor NSA-ja potrditi učinkovitost agencije brez tega programa in podobno.

Senat s 67 glasovi podprl predlog
Potem pa je prvič, odkar je pred šestimi meseci prevzel vodilni položaj v senatu, doživel hud poraz pri lastnih strankarskih kolegih. Na njegovo stran je stopilo le 30 republikancev in demokrat Bernard Sanders iz Vermonta, drugi pa so z demokrati glasovali za predlog po vzoru predstavniškega doma. Senat je s 67 glasovi proti 32 potrdil USA Freedom Act, Obama pa ga je nekaj ur pozneje podpisal. Z McConnellom je na koncu glasoval tudi Rand Paul, ki je še vedno proti povečanemu vladnemu nadzoru.