Ena izmed neizpolnjenih volilnih zaobljub ameriškega predsednika v odhajanju Baracka Obame je, da bo najpozneje do 22. januarja 2010 zaprl taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. Sredi novembra lani, kmalu po izvolitvi Donalda Trumpa, je Obama obžaloval, da mu v osemletnem mandatu ni uspelo izpolniti obljube, krivdo za to pa je demokratični predsednik zvalil na kongres, v katerem prevladujejo republikanci, piše CNN.

Še pred iztekom svojega predsedniškega mandata 20. januarja želi Obama premestiti še dodatnih 19 zapornikov iz Guantanama, pa čeprav temu ostro nasprotuje Donald Trump: "Iz Gitma (poimenovanje za Guantanamo, op. p.) ne bi smeli izpustiti nikogar več. To so izjemno nevarni ljudje, ki jih ne bi smeli izpustiti na bojišče," je zapisal Trump na Twitterju.

V Guantanamu je od okoli 700 zapornikov ostalo še okoli 61 ljudi, med njimi tudi domnevni napadalci na Dvojčka 11. septembra 2001. Kot so sporočile, so ZDA preostale zapornike označile za prenevarne za izpustitev, hkrati pa nimajo dovolj dokazov, da bi jih sodišče lahko obsodilo. Zaradi te pravne praznine ostajajo pridržani za nedoločen čas, je poročal CNN.

Nekdanji ameriški predsednik George W. Bush je pred odhodom iz Bele hiše iz Guantanama premestil 500 zapornikov, Barack Obama pa 179, poroča spletna stran Al Džazira. Donald Trump pa je že večkrat poudaril, da zapora ne namerava zapreti, temveč bo v njem le še okrepil število nevarnih zapornikov.

"Dogovarjanja o sprejemu zapornikov ni"
Poklicali smo na ministrstvo za zunanje zadeve in vprašali, ali obstaja možnost, da bi katerega od teh zapornikov sprejeli v Sloveniji. "Slovenija je že leta 2009 pozdravila namero predsednika Obame, da zapre priporni center v Guantánamu in pri tem ponudila podporo in pomoč skladno s svojimi zmožnostmi in v okviru slovenske zakonodaje. Slovenija z ZDA redno vodi dialog tudi o Guantanamu, vendar trenutno v postopku ni nobenega dogovarjanja o možnosti sprejema kateregakoli od preostalih pripornikov," so nam sporočili.

EU in ZDA so že 15. junija 2009 sprejele skupno izjavo o zaprtju ameriškega zapora za teroristične osumljence Guantanamo. ZDA so takrat Slovenijo, skupaj z drugimi članicami EU-ja, zaprosile, naj razmisli o možnosti sprejema kakšnega od nekdanjih zapornikov iz Guantanama, ki niso več osumljeni terorističnih dejanj ter se iz utemeljenih razlogov ne morejo vrniti v domovino.

Istega leta, slovensko vlado je vodil sedanji predsednik republike Borut Pahor, se je zdelo, da je Slovenija drugače od nekaterih članic EU-ja, naklonjena sprejemu zapornikov iz ameriškega oporišča na Kubi. Sredi leta 2011 je bila nato sprejeta novela zakona o tujcih, ki je zagotovila tudi pravno podlago za sprejem zapornikov iz Guantanama v Sloveniji. Omenjene zapornike so nato sprejemale številne druge evropske države. Tudi nekatere, za katere se je sprva zdelo, da nočejo nekdanjih terorističnih osumljencev na svojem ozemlju, denimo Slovaška. Lani pa sta tri državljane Jemna in Tadžikistanca, ki so jih izpustili iz Guantanama, sprejeli tudi Črna gora in Srbija.