Predsednik ZDA je v proračunu za proračunsko leto, ki se bo začelo 1. oktobra, predvidel zmanjšanje primanjkljaja v prihodnjem desetletju za 1,1 bilijona dolarjev, hkrati pa za letos napovedal rekorden deficit v višini več kot bilijon dolarjev. Obama je proračun opisal kot "polog" za prihodnja zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Predsednik je poudaril, da morajo ZDA živeti v okviru svojih sredstev in pozval k zmanjševanju izdatkov v številnih programih, hkrati pa dejal, da ZDA "ne smejo žrtvovati svoje prihodnosti" in pri tem med drugim izpostavil izobraževanje.

Republikanci želijo drastičnejše varčevanje
Republikanci, ki imajo večino v predstavniškem domu, menijo, da varčevanje ni dovolj drastično. Vodja republikanske večine v predstavniškem domu John Boehner meni, da bo predlagani proračun "še naprej uničeval delovna mesta, ker bo preveč zapravljal, si preveč izposojal in pobiral preveč davkov". Tudi analitiki dvomijo, da bo 1,1-bilijonsko varčevanje dovolj.

Ameriška administracija meni, da drastično varčevanje ni prava rešitev za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Finančni minister Timothy Geithner je pred dvema tednoma dejal, da ne smejo škodovati okrevanju gospodarstva s preveč drastičnim in prehitrim varčevanjem.

ZDA so ena od dveh držav skupine najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20), katere primanjkljaj se bo letos povečal, ne zmanjšal. Proračun naj bi letos narasel na 1,645 bilijona, prihodnje leto pa padel na 1,1 bilijona dolarjev.

Krčenje domače porabe in višji davki
Predsednik predvideva, da bi dve tretjini prihrankov zagotovili s krčenjem domače porabe, preostalo tretjino pa z višjimi davki, predvsem za premožnejše. Proračun predvideva, da po letu 2012 potečejo olajšave iz časov Georgea Busha za tiste, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto, kar bodo republikanci, ki skušajo že letos najti 60 milijard dolarjev prihrankov v zameno za povišanje meje dovoljenega javnega dolga, skušali blokirati na vse načine.

Denar naj bi prihranili tudi s petletno zamrznitvijo domače porabe. Obama namerava med drugim revnejšim vzeti polovico subvencij za ogrevanje, kar naj bi navrglo 2,5 milijarde dolarjev prihranka, za 46 milijard dolarjev pa naj bi bilo v 10 letih prihranka z odpravo subvencij in olajšav naftnim podjetjem. Milijardo naj bi prihranili z odvzemom dela pomoči velikim letališčem, podobno z zmanjšanjem pomoči zveznim državam, v desetih letih pa naj bi Pentagonu odvzeli 78 milijard dolarjev.

Za Afganistan 107 milijard, za Irak 11 milijard
V nasprotju z Bushem Obama v obrambni in splošni proračun vnaša postavko za vojne. Afganistan bo za leto 2012 stal 107 milijard dolarjev, Irak 11 milijard, skupni proračun Pentagona pa naj bi bil 656 milijard, kar je 18 milijard manj kot letos. Zunanje ministrstvo želi zase in za različne programe v tujini 54,9 milijarde dolarjev, republikanci pa bodo to želeli znižati za najmanj 10 milijard.

Kljub varčevalnim ukrepom je predvidena tudi rast. Za izobraževanje naj bi leta 2012 namenili na splošno za 11 odstotkov več kot letos. Več denarja je predvidenega tudi za zdravstvene in biološke raziskave, za razvoj infrastrukture, kot je hitra železnica, in za razvoj čiste energije.

Obama ve, da je varčevanje nujno
Obama se zaveda, da so ukrepi potrebni, čeprav jih bodo republikanci označili za nezadostne, saj je ogromen primanjkljaj prispeval k porazu demokratov na zadnjih kongresnih volitvah. Predlog proračuna mora potrditi še kongres, v končni različici pa bodo številke verjetno drugačne. Republikanci in demokrati se ne strinjajo glede potrebnega varčevanja za zmanjšanje proračuna in krepitve gospodarskega okrevanja. Iskanje skupne rešitve bo dolgotrajen, a nujen proces, preden bo kongres konec leta potrdil proračun.