Obama je govoril pred znamenitimi Brandenburškimi vrati, ki predstavljajo simbol nekdanje razdeljene nemške prestolnice in blokovske delitve. To je zanj prvi predsedniški obisk Berlina, ki ga je kot kandidat za Belo hišo sicer obiskal pred petimi leti. Pred govorom se je srečal z nemškim političnim vrhom.

"Po temeljitem pregledu sem ugotovil, da lahko zagotovimo varnost ZDA in zaveznikov, vzdržujemo močno in strateško svarilo, medtem ko zmanjšamo strateško jedrsko orožje za tretjino," je dejal in napovedal, da bo v drugem predsedniškem mandatu pripravil dva vrha o jedrski varnosti.

"To so koraki, ki jih lahko naredimo za svet miru in pravičnosti," je poudaril.

Kremelj je že potrdil, da jim je ameriški predsednik ponudil nov krog pogajanj o jedrski razorožitvi, a se v Moskvi hkrati zavzemajo, da bi bili vanje vključene tudi druge sile.

"Predsednik Obama je obvestil našega predsednika, da so Američani pripravljeni predlagati korake za dodatno zmanjšanje strateških zalog," je sporočil svetovalec Vladimirja Putina za zunanjo politiko Jurij Ušakov.

"Poudarili smo, da bi morale biti v ta proces vključene tudi druge države, ki imajo jedrsko orožje," je dodal.

Namestnik ruskega premierja Dmitrij Rogozin je dejal, da ameriški predlog o zmanjšanju jedrskega orožja ni resen, medtem ko ZDA širijo svojo protiraketno obrambo.

Podvojitev naporov za zaprtje Guantanama
Obama je v dolgo pričakovanem govoru tudi obljubil, da bo okrepil prizadevanja za zaprtje spornega zapora za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.

"Moramo preseči miselnost večne vojne in v Ameriki to pomeni podvojitev prizadevanja za zaprtje zapora v Guantanamu," je dejal.

Znova je branil tajne programe za spremljanje telefonov in svetovnega spleta, pri čemer je 4.500 zbranim poslušalcem zagotovil, da nadzor ni namenjen navadnim ljudem. "Naši programi so zavezani vladavini prava in se osredotočajo na grožnje naši varnosti, in ne komunikaciji navadnih oseb," je zatrdil.

Obama je obljubil, da bodo ZDA naredile več v boju proti podnebnim spremembam in svet mora po njegovih besedah narediti podobno, dokler ne bo prepozno. Kot je dejal, "mir s pravičnostjo pomeni, da svojih otrok ne bomo obsodili na bolj krut in manj prijazen planet".

Poudaril je, da so ZDA že podvojile količino energije, pridobljene iz obnovljivih virov, povečale učinkovitost rabe goriva v avtomobilih in zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. "Vemo, da moramo narediti več, in to bomo naredili."

Ob bliskovitem napredku držav v razvoju, kakršni sta Kitajska in Indija, je nadaljeval: "Z globalnim srednjim razredom, ki vsak dan porabi več energije, mora to postati skupen napor vseh držav, ne samo nekaterih. Posledice bodo čutile vse države. Več neviht, več lakote in poplave, novi valovi beguncev, obale, ki izginjajo, oceani, ki naraščajo," je opozoril.

V bran vohunskim programom
Po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel je Obama vztrajal, da so programi, ki jih izvaja skrivnostna ameriška nacionalna varnostna agencija (NSA), zakoniti in omejeni. Po njegovih besedah gre za ključno orodje v boju proti svetovnemu terorizmu.

Po njegovih besedah so s pomočjo nadzornega sistema "rešili življenja", tudi v Nemčiji. "Vemo za najmanj 50 groženj, ki smo jih preprečili - ne samo v ZDA, temveč tudi v drugih državah po svetu, vključno z Nemčijo," je zatrdil.

Prepričan je, da je treba vzpostaviti razmerje med zagotavljanjem varnosti državljanov in zaščito njihove zasebnosti. Nemcem je ponudil obširno razlago spornih programov, ki so po njegovih besedah vključevali zbiranje podatkov o telefonskem in spletnem prometu, niso pa se ukvarjali z vsebino klicev.

Merklova je izrazila zaskrbljenost zaradi ameriškega početja. Kot je dejala, je medmrežje "novo ozemlje" za vse in ponuja nove možnosti, ki pa jih "sovražniki in nasprotniki" lahko izkoriščajo.

Nemčija ceni varnostno sodelovanje z ZDA, ki je privedlo do razkritja islamske celice v Nemčiji, je dejala nemška kanclerka in dodala: "Dala sem jasno vedeti, da je vprašanje sorazmernosti vedno pomembno vprašanje."

Merklova je še poudarila, da so temeljne svoboščine odvisne od tega, ali se počutijo varne, "torej gre za vprašanje uravnoteženosti, vprašanje sorazmernosti, o čemer bomo še razpravljali".

Brez pojasnil o oboroževanju sirskih upornikov
Obama na novinarski konferenci ni želel govoriti o podrobnostih o ameriški pomoči sirskim upornikom, čeprav so ameriški predstavniki že dali vedeti, da bo sirska opozicija dobila lahko orožje in strelivo. "Ne morem in ne bom komentiral podrobnosti našega programa, povezanega s sirsko opozicijo," je dejal.

Merklova je pristavila, da se v Berlinu strinjajo, da je sirski predsednik Bašar Al Asad izgubil legitimnost, a je poudarila, da ima Nemčija zelo jasna pravna pravila, da ne pošilja orožja v državljanske vojne. To pravila so po njenih besedah splošna in nimajo nič z vprašanjem Sirije.

"To pa ne pomeni, da ne moremo igrati konstruktivne vloge v političnem procesu, humanitarni pomoči in vprašanju prave poti," je dodala nemška kanclerka.

Obama se je v okviru prvega uradnega obiska v Nemčiji srečal tudi s predsednikom Joachimom Gauckom in s kanclerskim kandidatom nemške opozicijske Socialdemokratske stranke Peerom Steinbrückom. Slednji se je zavzel za zelo tesne transatlantske odnose, ZDA pa je izpostavil tudi kot vzor v boju proti davčnim neplačnikom.

50 let od znamenitega Kennedyjevega govora
Prihodnji teden, natančneje 26. junija, bo minilo 50 let od znamenitega govora tedanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Berlinu, kjer je hrabril prebivalce zahodnega Berlina, ki jih je zid leta 1961 ločil od vzhodnega dela mesta.

"Ich bin ein Berliner" (Jaz sem Berlinčan) je odmevalo v Berlinu, odziv množice pred zahodnoberlinsko mestno hišo, kjer je govoril Kennedy, pa je bila tako izjemen, da je presenetil celo pisca govora Teda Sorensena, ki je takrat dejal: "Do konca življenja ne bomo več imeli takega dne." Govor o hladni vojni in prihodnosti sveta je ZDA spet postavil na prvo mesto med svetovnimi velesilami.

V spodnjem posnetku lahko poslušate znamenit Kennedyjev govor (v angleškem jeziku).