V središču sta bila krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi s poslovnim forumom, in uresničevanje sporazuma o nasledstvu.

Na skupni novinarski konferenci je Vučić poudaril, da je trgovinska menjava med državama lani znašala skoraj 870 milijonov evrov, letos pa bo za 12 do 16 odstotkov višja in bo po pričakovanjih presegla milijardo. Slovenska podjetja v Srbiji zaposlujejo 25.000 ljudi, Slovenija ima v Srbiji za 1,2 milijarde evrov investicij, Srbija v Sloveniji za 70 milijonov in še rastejo.

Cerar je izrazil zadovoljstvo, da je blagovna menjava med državama večja od milijarde evrov, vesel pa je tudi, ker se povečujejo srbske investicije v Sloveniji.

Na tretji skupni seji od leta 2013 sta vladi izmenjali tudi izkušnje glede brezposelnosti mladih, in kot je pojasnil Vučić, je ta v Srbiji 43-odstotna, v Sloveniji pa 16,2-odstotna. Srbska stran je zato slovensko prosila, naj ji posreduje svoje izkušnje. Državi po Cerarjevih besedah povezujejo tudi prizadevanja, da se odprejo perspektive za mlade.

Tema pogovorov so bila tudi srbska zdravilišča, kjer si Srbija po Vučićevih besedah želi vstop slovenskih vlagateljev.

Odprta vprašanja glede nasledstva
Kot sta poudarila oba premierja, med Slovenijo in Srbijo ni odprtih vprašanj razen nekaj manjših v okviru nasledstva. "Nekaj je odprtih vprašanj glede arhivov in delitve diplomatsko-konzularnih predstavništev," je dejal Cerar. "Mi bi radi, da bi nam vrnili Titova vozila in vilo na Bledu, Slovenija bi rada umetniška dela," je dejal Vučić. Nekaj teh vprašanj, med njimi vprašanje Jugobanke, pa so po besedah Vučića rešili prav danes.

Srbski finančni minister Dušan Vujović, ki se je ob robu srečanja sestal s slovensko kolegico Matejo Vraničar Erman, je pojasnil, da je Srbska agencija za zavarovanje depozitov DIA newyorškemu likvidacijskemu upravitelju posredovala svoje stališče glede dokumentacije agencij Beograjske banke in Jugobanke v New Yorku, kar bo omogočilo zaključek likvidacije agencij.

Zaključek likvidacijskega postopka teh dveh agencij pa bo omogočil, da se bodo sredstva nekdanje Jugoslavije pri teh dveh agencijah prenesla državam naslednicam. Ministra sta pozdravila zaključek postopka likvidacije omenjenih agencij, so sporočili s finančnega ministrstva.

Cerar je na skupni novinarski konferenci izpostavil dogovor o arhivih v okviru nasledstva po nekdanji skupni državi, po katerem bo Slovenija iz Srbije dobila 43 originalnih mednarodnih sporazumov iz arhiva Srbije. Dogovorili so se tudi o razdelitvi drugega gradiva in digitalizaciji arhiva, ki je skupna dediščina iz nekdanje skupne države.

O tem sta govorila tudi zunanja ministra držav Karl Erjavec in Ivica Dačić. Kot so sporočili z MZZ-ja, so v zadnjem letu dogovori med zunanjima ministrstvoma privedli do skorajšnje predaje originalov mednarodnih pogodb Sloveniji. Gre za pogodbe, ki jih je sklenila nekdanja Jugoslavija in se nanašajo izključno na ozemlje Slovenije. Dačić je Erjavcu danes predal seznam 43 pogodb, ki so že pripravljene za predajo. Gre za prvi del pogodb, ki jih bo Slovenija prevzela skladno s sporazumom o nasledstvu.

Slovenija si želi odprtih vrat za Srbijo
Vučić se je Cerarju zahvalil za podporo Slovenije na srbski poti v EU. Cerar je dejal, da pri tem sodeluje tudi veliko Slovencev v obliki programov twinning. Slovenija se je in se bo zavzemala za to, da vrata EU-ja ostanejo odprta za Srbijo, ki je del evropske družine, je še dejal.

Ob tem je Srbijo označil za pomembnega akterja za stabilnost Zahodnega Balkana, za gospodarski razvoj, ohranitev miru, pomembno je tudi sodelovanje vseh držav na balkanski begunski poti. Obljubil je, da se bo zavzemal, da glede tega EU bolj prisluhne nečlanicam EU-ja, ki so na tej poti. Vučić je dejal, da bosta Srbija in Slovenija glede begunske krize v stikih in bosta sodelovali. Slovenija bo v Srbijo poslala svoje strokovnjake, če bo treba, je še povedal.

Cerar pa je branil odločitev Slovenije o postavitvi ograj na meji s Hrvaško in dejal, da Slovenija zamenjuje žico z manj nevarnimi panelnimi ograjami za lažji nadzor begunskih tokov. Z ograjami po lanskih slabih izkušnjah usmerjamo potencialne prebežnike na točke vstopa in tam izvajamo nadzor, to je edini cilj, je povedal.

Slovenski policisti v Srbijo
O migracijah in tudi o boju proti terorizmu se je v Beogradu s srbskim kolegom Nebojšo Stefanovićem in srbskim ministrom za delo Aleksandrom Vulinom, ki je hkrati tudi koordinator za področje migracij, ob robu skupne seje vlade pogovarjala tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Strinjali so se, da so za učinkovito obvladovanje migracij nujna redna izmenjava informacij ter medsebojna pomoč in podpora pri konkretnih aktivnostih.

Notranja ministra sta se tako dogovorila, da bo Slovenija v najkrajšem času v Srbijo napotila določeno število policistov, strokovnjakov za mejne zadeve, skupaj z opremo.

Glede boja proti terorizmu pa so poudarili, da sta za celovit pristop k boju proti terorizmu ključnega pomena preventivno delovanje in iskanje skupnih regionalnih rešitev, saj imajo nacionalni ukrepi le omejen učinek.

Ministrica je nato odpotovala v Zagreb, kjer se je o migracijah pogovarjala tudi s hrvaškim kolegom Vlahom Orepićem. Dodatno ga je še seznanila z razlogi za postavljanje začasnih tehničnih ovir ob mejnih prehodih.

Na skupni seji vlad so največ pozornosti posvetili krepitvi gospodarskega sodelovanja, govorili pa so tudi o sodelovanju na področju zdravstva in prometne infrastrukture, e-upravi, organizaciji velikih športnih tekmovanj, turizmu. Podpisan je bil tudi memorandum o razumevanju med ministrstvoma za infrastrukturo o nadaljevanju sodelovanja na področju prometa in implementaciji Strategije EU-ja za Podonavsko regijo, ki se nanaša na prednostno področje o izboljšanju mobilnosti in intermodalnosti.

Cerar se je sestal tudi s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem. Potrdila sta prijateljske odnose med državama ter se zavzela za okrepljen skupni nastop na tretjih trgih. Strinjala sta se, da je v interesu vseh stabilen Zahodni Balkan, kjer so ključni dobri odnosi med vsemi državami.

Premierja je v srbski prestolnici spremljalo devet ministrov, ki so se ob robu sestali s svojimi kolegi, pa tudi močna 60-članska delegacija predstavnikov slovenskih podjetij, ki se je udeležila srbsko-slovenskega poslovnega foruma. Udeležilo se ga je tudi več kot sto predstavnikov srbskih podjetij.