Predsednik HDZ-ja meni, da bi novega premierja morali izbrati iz vrst HDZ-ja, ki ima največ poslanskih mandatov v saboru. "Bilo bi najboljše, če bi premier, Petrov in jaz odšli iz vlade, da bi osvežili vrh vlade ter nadaljevali z novim korakom," je izjavil Karamarko. Na novinarsko vprašanje, katera stranka bi v tem primeru dobila položaj predsednika vlade, je odgovoril, da bi to morala biti stranka z največ poslanskih mandatov v saboru, kar pomeni HDZ.

Karamarko je še dejal, da so odprte vse opcije za rešitev vladne krize in menil, da bo težko, da bi s Petrovom odstopila, medtem ko bi Orešković obdržal premierski stolček.

Dodal je, da bo pri morebitnih novih pogovorih vztrajal pri nadaljevanju priprav vladnih reform in spoštovanju HDZ-ja kot relativne zmagovalke lanskih parlamentarnih volitev. Dejal je še, da je treba uresničiti program stranke. Ponovil je tudi, da so s postopkom za odpoklic Oreškovića želeli povzročiti pretres, s katerim naj bi opozorili, da je skrajnji čas za izboljšanje odnosov v vladi.

V parlamentu predlog za odpoklic premierja
Hrvaški parlament je sicer na dnevni red današnje seje uvrstil predlog skupine poslancev HDZ-ja in Hrvaške stranke prava Ante Starčević (HSP AS) za odpoklic premierja Oreškovića. A večina rušenja vlade ne podpira.

Kot je dejal Božo Petrov, njegova stranka ne bo sodelovala v poskusih preoblikovanja vlade, če se bo Karamarko odločil zrušiti Oreškovićevo vlado. Kot je dodal, so rajši za predčasne parlamentarne volitve. "Če se bo gospod Karamarko odločil zrušiti vlado, Most ne bo sodeloval pri preoblikovanju vlade. Za nas so opcija volitve," je dejal Petrov in dodal, da Most vztraja pri politični odgovornosti vseh, ki sodelujejo v izvršni oblasti. Pričakuje tudi, da bodo vsi pokazali, da jim je pomemben obstanek vlade v "tem kratkem času", ki je preostal do glasovanja o nezaupnici Oreškoviću. "Žal nam je za to, kar se dogaja, in iskreno upam, da bo tudi druga stran pokazala razum in odgovornost," je še dejal Petrov, ki ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja.

Proti rušenju vlade so celo HDZ-jevi evroposlanci, ki so v odprtem pismu poslance HDZ-ja pozvali, naj nasprotno z navodili Karamarka, ne glasujejo za Oreškovićevo razrešitev.

Orešković je prejšnji teden pozval oba podpredsednika hrvaške vlade k odstopu. Medtem ko je Karamarko to zavrnil, je Petrov nadaljeval sodelovanje z Oreškovićem, s katerim sta se v torek srečala tudi v premierjevem zasebnem stanovanju v Zagrebu.

Hrvaška vlada je imela danes redno sejo, na kateri so bili vsi njeni člani, ki so brez razprave soglašali o vseh 31 točkah dnevnega reda. Na zaprtem delu seje so zamenjali več kot 80 uradnikov, ki so bili imenovani na različne položaje v mandatu prejšnje levosredinske vlade.

Z nezaupnico konec vlade
Za zaprtimi vrati so med drugim odločali tudi o novih članih nadzornega odbora Ine, zaradi česar so se že pojavila vprašanja, ali je Karamarko v luči afere s poslovanjem svoje soproge z glavnim lobistom madžarskega Mola na Hrvaškem sodeloval pri odločitvi o spremembah v nadzornem odboru Ine. Most je zahteval politično odgovornost Karamarka zaradi afere, ker so ocenili, da gre za ogrožanje nacionalnih strateških interesov v Ini, kar je tudi povzročilo krizo vlade. Petrov je večkrat dejal, da bodo podprli opozicijsko zahtevo za glasovanje o nezaupnici Karamarku zaradi afere.

Na dnevni red sabora so danes uvrstili predlog HDZ o odpoklicu premierja Oreškovića. Predsednik sabora Željko Reiner (HDZ) je dejal, da bo glasovanje o nezaupnici premierju pred odločanjem o nezaupnici Karamarku. Izglasovanje nezaupnice Oreškoviću v saboru, bi pomenilo tudi padec hrvaške vlade. Karamarko je napovedal, da si želijo oblikovanja nove parlamentarne večine, a brez Mosta. Na Hrvaškem ocenjujejo, da bo to izjemno težka naloga, ker Domoljubna koalicija za zdaj ne more računati z več poslanci, kot so jih imeli z Mostom.

Opozicija je danes znova zahtevala čimprejšnjo razpustitev sabora in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Uradni postopek za razpustitev sabora so danes sprožili Hrvaški laburisti - stranka dela (HL), a ni znano, kdaj naj bi njihovo zahtevo uvrstili na dnevni red sabora.