Kot poroča Deutsche Welle, gre za eno najslabše varovanih skrivnosti v državi, o kateri se širi veliko govoric, kljub temu pa še vedno kroži veliko vprašanj o prisotnosti nekdanjih nacistov in vojnih zločincev v policiji Zahodne Nemčije, njihovi tajni službi (BND) in politiki. Kdo so bili ti ljudje in na kakšnih položajih so bili v nacistični Nemčiji in pozneje v povojni Zahodni Nemčiji?

Glavne informacije o preteklosti BND-ja so bile dolgo skrite v obsežnih dokumentih o Stasiju (nekdanji tajni policiji komunistične Vzhodne Nemčije), cilj tega pa je bilo ali izsiljevanje zahodnonemških agentov ali poskus diskreditacije kapitalistične zahodne sosede. Po združitvi obeh Nemčij so nekateri dokumenti sicer prišli na dan, nekateri pa zaradi varovanja podatkov še danes ostajajo skriti.

Dolgo vztrajanje le obrodilo sadove
Nedavno pa so javnosti odprli precej velik del arhiva o Stasiju. Novinar Andreas Förster je sicer podatke zahteval že leta 2000, a je bil dvakrat zavrnjen. Kljub temu ni obupal, zato so mu končno odobrili vpogled. Tako je iz dokumentov razbral, kako se je neki policist hitro povzpel po nacistični lestvici, nato pa so ga po vojni zaposlili v zahodnonemškem Uradu za zaščito ustave, nekakšni notranji varnostni službi. "Leta 1944 je postal član SS-a in delal v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Nacistični dokumenti pravijo, da se je pri delu tako izkazal, da so ga premestili v Auschwitz. Tam je delal v t. i. oddelku za nadzor mrčesa, v katerem so naročali plin, ki so ga nato uporabili v plinskih celicah."

Glavna naloga zahodnonemške tajne službe po drugi svetovni vojni je bila delo proti Sovjetski zvezi, pri privabljanju novih kandrov pa so mnogim preprosto spregledali krvavo nacistično preteklost, če so bili le videti zagreti v novem boju proti komunizmu. "Povezave z nacizmom so bile različnim službam dobro znane, a očitno jim je bilo za to vseeno," je dodal Förster.

V ZDA bilo nekaj informacij dostopnih že prej
Veliko informacij, ki so zdaj o tej temi na voljo v Nemčiji, je že dostopnih v ZDA, saj je tamkajšnji zakon o kriminalnih nacističnih vojnih zločinih iz leta 1998 pripeljal do objave več kot 700 dokumentov o nemških državljanih, s katerimi so ZDA delale po koncu druge svetovne vojne, tudi če so vedele, da so vojni zločinci.

Zahodnonemška obveščevalna služba je torej imela v zgodnjih letih v svojih vrstah precej nekdanjh nacistov in vojnih kriminalcev. "Nekje 20, 25 odstotkov članov tajne službe je bilo nekdanjih pripadnikov SS-a," meni Erich Schmidt-Eenboom, vodja raziskovalnega instituta, ki preučuje delo obveščevalnih služb. "A če pogledamo širše in k njim prištejemo še generale in uradnike v državni (uradni) vojski, ki so bili vpleteni v vojne zločine, potem pridemo tudi do 50 odstotkov vojnih zločincev v organizaciji Gehlen, za katero je dala pobudo ameriška Cia in je bila neposredni predhodnik tajne službe."

Več poskusov, da bi oprali svoje grehe
BND pa je nato nastala prav iz omenejene Gehlen Organization, na čelu katere je bil legendarni vohun Reinhard Gehlen, nekdanji nemški vojaški general, ki je delal kot obveščevalec na Hitlerjevi vzhodni fronti.

Čez leta je BDP večkrat poskušala nekoliko osvetlili svojo temno preteklosti. Med letoma 1962 in 1965 je notranja preiskava preučila povezave njenih članov z nacizmom. Takrat je moralo iz urada oditi 70 ljudi, kar pa je še vedno zelo malo v primerjavi z dejanskim stanjem. "Tisti, ki so odšli, so odšli potiho in seveda še vedno dobivajo pokojnino," opozarja Förster.