Osrednji zahodni mediji, kot so AFP, Reuters, BBC, Guardian in Politico, so si bili enotni: Slovenija ni šla po poti Madžarske in je obrnila hrbet desnemu populizmu.

"Slovenija glasovala proti protrumpovskemu populistu," je tako v naslovu zapisal BBC, pri katerem so poudarili, da je "populistični premier" Janez Janša utrpel "hud poraz" v bitki s stranko, ki se je oblikovala šele januarja.

Ob tem so navedli, da so bile volitve zaznamovane z obtožbami, da je Janša spodkopal vladavino prava v Sloveniji, Golob pa je obljubljal, da bo državo popeljal "nazaj v svobodo".

Sorodna novica Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica

BBC poudarja, da je Janša glasen podpornik nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in da mu kritiki očitajo, da je vrsto let spodkopaval demokratične standarde in omejeval svobodo medijev, pri tem pa se spuščal v dolge spore z EU-jem glede poskusov ukinitve financiranja STA-ja.

In ko smo že ravno pri sporih z EU-jem – ob izidih sinočnjih volitev si dolgoletni evropski poslanec Guy Verhofstadt, nekdanji vodja liberalne skupine Alde v Evropskem parlamentu in belgijski premier, s katerim se je Janša lani zapletal v spore na Twitterju, ni mogel pomagati, da ne bi podrezal v odhajajočega premierja.

Verhofstadt je na Twitterju poobjavil Janševo preuranjeno čestitko Donaldu Trumpu na ameriških volitvah leta 2020, v kateri je zapisal, da je "precej jasno, da je ameriško ljudstvo še za štiri leta izvolilo Trumpa in Mika Pencea".

Ob tem je evropski poslanec zajedljivo pripisal: "Precej jasno je, da je slovenski narod – tako kot francoski – ugotovil, da skrajno desni populizem v kriznih časih ne ponuja rešitev. Samo evropska enotnost jih! EU 2 — Populisti 0."

Sorodna novica Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.

"Liberalni novinec" ugnal populista

AFP v članku, ki ga povzema tudi Guardian, piše, da je na volitvah, ki so bile oglaševane kot "referendum o demokraciji", "liberalni novinec" Golob ugnal "populističnega, konservativnega trikratnega premierja".

Tudi AFP navaja, kako razdeljena je država in kako opozicija Janšo obtožuje, da je vse od vrnitve na oblast leta 2020 skušal spodkopati demokratične institucije in svobodo medijev.

AFP se je za komentar volitev obrnil na slovenskega političnega analitika Miho Kovača, ki je povedal, da so bile tokratne volitve "volitve proti Janši".

"Proti temu, da bi šla Slovenija po madžarski poti, proti neliberalni demokraciji v Sloveniji, proti vladnemu prevzemu javne televizije, proti nadzoru nad pravosodjem.”

Kovač je ob tem opozoril, da Gibanje Svoboda nima nobenih izkušenj z vladanjem. "Je kot podjetje, ki nenadoma zraste – brez infrastrukture, brez znanja, brez kadra, ki bi vedel, kako delovati v vladnih telesih.”

Politico: V Sloveniji močen upad demokracije

Politico se je v članku z naslovom "Nova stranka zmagala na volitvah v Sloveniji. Hud poraz Janeza Janše" za komentar obrnil na slovenskega političnega analitika Alema Maksutija, ki je povedal, da je največji poraženec volitev Janša.

Politico piše, da so proesdeesovski mediji po zaprtju volišč objavili več člankov, v katerih so insinuirali vpletanje Rusije v volitve, trditev, ki se sicer ni pojavila v "uglednih slovenskih medijih", jo je pa tvitnila Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je tudi SDS.

Spletni časnik piše, kako so v Sloveniji v zadnjih dveh letih demokratični standardi močno upadli in pri tem navedel nedavno poročilo Freedom Housa, v katerem opozarjajo, da so v Sloveniji zaznali največji upad demokracije med vsemi 29 državami, ki jih spremljajo. “Škoda, ki je bila povzročena v teh dveh letih, je velika in trajalo bo kar nekaj časa, da se država povrne v čas pred Janšo, pričakovanja pa so velika," je povedal Maksuti.

Politico pri tem navaja nastavljanje kadrov, zvestih SDS-u, v ključne institucije v državi, vprašljive dogovore glede podjetij v državni lasti in nenehne napade na kritične medije, zaradi česar so Janševo vlado pogosto primerjali z madžarsko in poljsko.

Slovenski eksperiment z novimi obrazi

"Janša je zadnji dve leti gojil prepričanje, da je Slovenija napadena, bodisi so jo napadle mednarodne levičarske zarote ali pa ostanki komunistične elite, za katero trdi, da obvladuje politično sceno v državi," še piše Politico.

Maksuti pa je dodal: “Janševa glavna politična ideologija je postala izmišljanje neobstoječih sovražnikov in poskusi odstranitve kogar koli, ki mu stoji na poti."

Kar zadeva zmago Svobode, Politico poudarja, da zmaga ni bila kako večje presenečenje, saj so ji ankete pred volitvami to napovedovale, Slovenci pa da na vsakih volitvah spreminjajo svoje volilne preference.

To potrjuje tudi politični analitik Peter Merše, ki je za Reuters povedal, da "Slovenija še enkrat eksperimentira z novimi obrazi, z ljudmi, za katere smo pred volitvami komaj slišali".

Reuters je za svoje poročilo o slovenskih volitvah opravil pogovore z več volivci na volilni dan in mnogi so za to agencijo povedali, da si želijo sprememb. "Teh politikov si ne želimo več na oblasti. Zadnji dve leti sta bili obupni na vse mogoče načine. Želimo si novih obrazov, želimo si normalnosti in stabilnosti," je povedala 58-letna Milena, ki je svoj glas oddala v Ljubljani.

Index: Zakaj na Hrvaškem zmaga Goloba ne bi bila mogoča

Malce drugačen pogled pa ponuja hrvaški Index v članku z naslovom "Zakaj na Hrvaškem ni mogoča volilna zmaga nekoga, kot je Golob?".

V njem profesor Zdravko Petak s Fakultete političnih znanost v Zagrebu komentira, da je Golob mobiliziral podobno volilno telo, kot ga je Miro Cerar, pri Gibanju Svodboda pa so "pretežno ljudje iz nekdanje Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića". Slednji naj bi imel po navedbah Petka velik vpliv, posredno pa tudi Milan Kučan.

“Ljudem v Sloveniji je trenutno dovolj Janše, morda jim ga je dovolj tudi za vedno," ugiba Petak. "Janša je dobil, kolikor je lahko dobil, to je približno četrtina volilnega telesa," pojasnjuje profesor, ki poudarja, da premier pravzaprav ni zares izgubil, samo v koalicijo nima s kom. "Čeprav je njegovo volilno telo stabilno, mu ga ni uspelo razširiti, mu je pa uspelo poenotiti sredinske in leve volivce proti sebi."

Index se ob tem sprašuje, kako je mogoče, da se v Sloveniji pojavi neki politično relativno neznani akter, ki ustanovi svojo stranko, čez dva meseca pa že zmaga na parlamentarnih volitvah. Zakaj to na Hrvaškem ni mogoče?

“Razlika je v tem, da obstaja v Sloveniji izrazito močno levosredinsko volilno telo, ki se ne pokriva z nekdanjimi komunisti. Pri nas je to telo povsem razbil nacionalizem. Hrvaška je imela vrsto let znano dinamiko HDZ-SDP. V nekem trenutku v 90. letih se je zdelo, da bi HSLS lahko imel potencial to volilno telo pokriti, a mu ni uspelo," navaja Petak.

“Na Hrvaškem bi se težko pojavil nekdo, kot je Golob, ki bi pariral HDZ-ju in desnim strankam, kot je Most. Na Hrvaškem so se protisemitske sile pojavile na desnici, kot je Most. Pri nas ne moremo pričakovati, da se bo pojavila sredinska ali levosredinska stranka, ki bi jo vodili menedžerji,” še meni profesor.